Številni jo imajo kar za Indijko

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / petek, 28. junij 2013 / 08:40

Indijo vzljubiš ali pa zasovražiš, pravijo, in Ana Erjavšek iz Cerkelj sodi med tiste, ki so jo vzljubili. In to tako zelo, da se tja vrača že šesto leto. Končuje namreč študij indijskega klasičnega plesa in solo petja.

Čeprav izhaja iz znane gostinske družine, se je Ana Erjavšek odločila, da bo v življenju sledila svojim sanjam in tako se je pred petimi leti odpravila v Indijo, ki jo je navduševala že vse od malega. Oba Anina starša sta njeno odločitev podprla in upata, da bo Ana uspela združiti svoj poklic z gostinstvom, mogoče s pestrimi indijskimi jedmi, ki jih za domače že zdaj rada pripravlja.

»O pravljicah iz Indije so mi starši pripovedovali že v ranem otroštvu. Tudi o Indiji Koromandiji, ki zares obstaja, tudi na zemljevidu, kar sem videla na lastne oči. Kasneje sem občudovala njihovo arhitekturo in plastiko, ki se bohoti na pročeljih templjev še danes. Po končani srednji šoli modnega oblikovanja v Ljubljani, sem si vzela čas za razmislek in se medtem posvetila družinskemu podjetju. Želela sem združiti potovanja s študijem, predvsem po Indiji. In tako se je začelo …« z iskricami v očeh, ki pričajo, da stvari v življenju počne s strastjo, razlaga danes 29-letna Ana Erjavšek, ki je za prvo stopnjo študija prejela štipendijo indijskega veleposlaništva, zdaj pa se na svojo univerzo (Benaras Hindu University), eno največjih v Jugovzhodni Aziji, v starodavnem mestu Varanasi, vrača že šesto leto. Deset mesecev v letu študira indijski klasični ples bharatnatyam in karnatično solo petje, po končanem semestru pa se vsako leto za dva meseca vrne domov.

»Študij v Indiji mi je zelo všeč, saj imam s tem možnost spoznavanja kulture in navad tamkajšnjih ljudi. Moji kolegi so večinoma Indijci in drugi Azijci, Evropejcev je manj. Najprej je treba zaključiti nižjo plesno šolo, ki služi kot neke vrste kvalifikacija, šele nato se lahko vpišeš v redni študij. Seveda je veliko priznanje, da te kot tujca sprejmejo na tako univerzo, a uspeh ni priti tja, uspeh je tam ostati in študij dokončati,« pravi Ana, ki priznava, da učenje indijskega plesa poleg intenzivnih treningov zahteva tudi učenje indijske kulture in zgodovine, saj plesi 'govorijo' prav o tem. Zato rada obiskuje kraje izven študentskega kampusa, predvsem templje, ki ji pomagajo razumeti indijski ples, zgodovino, pa tudi sedanjost. Naučiti se je morala tudi jezika hindi, čeprav izpite opravlja v angleščini. Kar se hočeš naučiti, ni nikoli težko, pravi za jezik, ki je za nas po pisavi nekaj povsem novega, po slovnici pa se precej ujema s slovenščino.

O Indiji in tamkajšnji kulturi razlaga s posebnim žarom. Obstaja sedem klasičnih indijskih plesov, celotna kultura pa se v splošnem deli na severni in južni stil, pri čemer so se na jugu ohranili nekateri bolj prvinski elementi, na severu pa so stili že bolj pomešani. Sama se uči plesa z juga Indije, saj se je ob študiju klasičnih indijskih plesov potrebno odločiti za enega; med seboj se namreč močno razlikujejo in učenje vseh hkrati praktično ni mogoče. Indijski ples bi najlažje primerjali z antiko in njihovim gledališčem, saj gre za povsem izpopolnjene tehnike, natančno določen oder in vrsto zgodb v ozadju. Številne so povezane s čaščenjem bogov, zato so temu primerne tudi oprave plesalk. »Obleke so sestavljene so iz sarija – šestmetrskega blaga svile z borduro, ki se oblikuje v posamezne oblačilne kose, tako da vse skupaj izgleda zelo razkošno. Vsa stara indijska kultura je namreč eno samo bogastvo, premožnost teh dežel pa se je odražala tudi v umetnosti,« še pravi Ana in doda, da plesalke, ki si za ples pobarvajo določene dele telesa in si nadenejo nakit, spremlja orkester z glasbeniki, ki tradicionalno glasbo igrajo na ročni boben oz. mridango, flavto, violino in druga glasbila. Pa klasični indijski ples študirajo le dekleta? »Večina je deklet in vsa si kot plesalke ali koreografinje želijo pristati v priljubljenem Bollywoodu. Plesalcev je res občutno manj. Vzrok je gotovo povezan s tem, da imajo moški v Indiji še vedno točno določene vloge v svojem življenju. Če greš študirat ples, naj bi od tega tudi živel. To zahteva predanosti. Mene včasih kdo že vpraša, od kod sem, ali sem iz Indije.« Od plesa si želi živeti tudi Ana, ki se prav te dni odpravlja na svoj zadnji letnik študija. Svoje znanje želi prenesti na druge in indijski ples predstaviti čim več ljudem. Zato izkoristi vsako priložnost in se odzove vsakemu vabilu. Pred nekaj dnevi je tako ples predstavila članicam skupine Pogovor za dušo iz Smlednika, ki so Ano lahko občudovale v njihovem domačem gostišču Češnar v Cerkljah.