Kjer se nam zdi nemogoče, se njegova zgodba šele začne: Egist Zagoričnik – Maček ob svojem elektro-chopper-kolesu. / Foto: Igor Kavčič

V klanec pa na »štrom«

Električno kolo je danes moč kupiti pri vsakem trgovcu, ki se resneje ukvarja s prodajo koles. Električni chopper, ki je motor in kolo v eni podobi, ima le Egist Zagoričnik – Maček.

Kokričan Egist Zagoričnik se je v življenju do sedanjih srednjih let lotil že marsičesa. Preživlja se z oblikovanjem, napisal je nekaj romanov in duhovitih priročnikov, predvsem pa ima značaj človeka, ki se mu običajno skrivnostno zasvetijo oči, kadar kdo izjavi: »Tega pa ni mogoče narediti ali to se pa ne izplača.« To je običajno izziv za enega njegovih naslednjih izzivov. Tokrat je to kolo – chopper na električni pogon. Ideje so stare pet let, ko si je najprej v glavi, potem pa tudi na papir izrisal prve skice. »Želel sem izdelati kolo, ki bi bil na las podoben motorju, tako imenovanemu chop­perju, takemu z dolgimi prednjimi vilicami, ki bi imel tudi električni pogon. Ob menjavi službe so takrat načrti ostali v predalu, v začetku tega leta pa sva se s prijateljem Janezom Kežmahom Kežo, ki ima v Slovenskih Konjicah delavnico za obnavljanje avtomobilov veteranov, vendarle odločila poskusiti,« razloži Egist Zagoričnik. Njegove skice in Janezovo tehnično znanje so kaj kmalu obrodili osnovno obliko okvirja za njuno elektro-kolo, krajšo motorsko in daljšo chopper različico.

»Vozne lastnosti obeh variant so precej različne, krajši z nizkim motociklističnim krmilom, daljši z visokim chop­perskim. Tudi sedenje in potiskanje pedal je pri obeh drugačno,« o dveh prototipih, ki sta jih razvila v le štirih mesecih, razlaga Zagoričnik. Največ dela sta imela z usklajevanjem standardov pri velikosti koles in drugih delov in razmerij na kolesu.

Različne dele za svoji elektro-moto-kolesi sta v glavnem našla preko interneta. Sprva sta kupovala cenejše, a tudi manj kakovostne dele kitajskega porekla. »Precej tega sva vrgla v smeti, ker je bilo zanič. Kasneje sva se odločila le za kakovostne dele, tako so recimo platišča, plašči in še kaj iz Nemčije, iz angleške firme Sturmey-Archer (tam je Rog nekoč nabavljal pesta za pony kolesa na tri prestave) so gonilke, zavorni sistem … Nekatere dobavitelje sva našla tudi v Sloveniji, kot sta Velo in domači Valy na Kokrici.

Bistveni del električnega kolesa je seveda baterija. »Litijeva baterija je kot liter in pol velika plastenka, oblikovana tako kot nekakšen bidon, ki se prilega ogrodju. Lahko rečem, da je ta zelo vzdržljiva, saj je po dvajsetih kilometrih vožnje z Mlake na Golnik in nazaj še vedno kazala polno,« me v »svet elektrike« po pelje Egist in doda: »Možnih je pet hitrosti, sicer pa se ravnam po treh različnih režimih vožnje. Prvi je z dodanim »plinom« kot pri motociklu, po ravnem se pelješ tako, da malenkost pritiskaš na pedale, kar zazna senzor in na ta način lahko dodajam plin, tretji način pa je seveda običajna vožnja z izklopljenim motorjem. Najvišja možna hitrost je 25 km/h.«

Pravzaprav so pedala največja povezava s kolesom, sicer je gre bolj za motocikel. Vsi kosi so dvakrat debelejši od kolesa, okvir je še enkrat težji. Čeprav so na njem še vedno kolesarski deli, pa je v tehničnem smislu bolj motor. Poganja ga 250-watni motor, možno pa je seveda vgraditi tudi močnejšega.

Egist Zagoričnik – Maček je zadovoljen z opravljenim delom, električni chopper je njegov in dokazal je sebi in tistim, ki niso verjeli vanj, da se da, če je le dovolj volje in iznajdljivosti. Trenutno izdelek predstavlja po Sloveniji, bodisi na srečanjih odltimerjev ali pa raznih sejmih, v Komendi, Portorožu, prejšnji teden na Vrhniki na razstavi električnih vozil ... Partnerja v projektu sta pripravila tudi spletno stran www.electric-chopper.com, na kateri sta pridobila že nekaj ugodnih odzivov iz tujine. »Slovenci pa …, saj veste, kakšni smo, vsi čakamo, da se bo najprej nekdo drug opogumil in poslal naročilo. Zaenkrat električni chopper pridno uporabljam sam, vsak dan se z njim odpeljem v službo. Sicer je nekoliko robusten, a ima odlične vozne lastnosti,« je prepričan Zagoričnik, ki je v projekt vložil okrog 3000 evrov. Pol od tega bi bila sicer tudi njegova cena zdaj, ko je na trgu. »Nič ne prehitevamo, ampak dajmo času čas,« še ob koncu razmišlja Egist Zagoričnik, ki pri prijatelju trenutno pripravlja tudi solarne celice, ki bodo ta moto-bicikl povsem osamosvojile od električnega omrežja in bo tako postal 100-odstotno ekološki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 18. april 2018 / 07:00

Na robu preživetja

Čeprav v Sloveniji že štiri leta beležimo gospodarsko rast, ki je bila lani s skoraj petimi odstotki ena najvišjih v Evropski uniji, in se tudi brezposelnost znižuje, pa mnogi državljani t...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 23:58

Medeni vrt slavi jubilej

Šenčurska kavarna in slaščičarna Medeni vrt že sladko desetletje razvaja svoje goste in mnogi se vsako leto z veseljem udeležijo praznovanja obletnice. Nihče ne dvomi, da bo tako tudi ta petek, 25....

Naklo / / 23:57

Upokojenci bodo kolesarili

Naklo – Društvo upokojencev Naklo že nekaj let v počastitev občinskega praznika in na dan dneva državnosti organizira kolesarjenje po občini. V petek, 25. junija, bo ta prireditev drugačna in števi...

Gorenjska / / 23:55

Testno uvajajo evropsko digitalno potrdilo

Vlada je ukrepom za zajezitev koronavirusne bolezni dodala nekaj sprememb. Z današnjim dnem v Sloveniji testno uvajajo evropsko covidno digitalno potrdilo.

GG Plus / / 23:49

Kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni

Gorenjski glas je želel pridobiti od mene za slavnostno številko časopisa ob tridesetletnici naše domovine Slovenije zapis, kaj je Slovenija dosegla v tridesetih letih in česa ni. Naloga ni lahka, zat...

Gorenjska / / 23:47

Trideset let

Spomnim se, kako sem se zjutraj – dan po slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenije – peljala v Ljubljano. V Šentvidu so bile barikade, preusmerili so nas na obvoz, mimo šentviške vojašnice sem s...