Upor zaradi nižanja plač

Likvidnostne težave BSC Kranj (Regionalna razvojna agencija Gorenjske) in ukrepe nadzornikov (večina s strani občin) so zaposleni želeli predstaviti županom. Ti bi jih poslušali, vendar ne takoj, zato so se morali z BSC preseliti na kranjsko občino.

Kranj – Likvidnostne težave BSC Kranj so nastale zaradi večinskega financiranja (80 odstotkov) prek (evropskih) projektov, kjer mora podjetje stroške vnaprej vplačati, po zaključenem finančnem krogu pa dobijo povrnjene. V zadnjih dveh letih prihaja do vedno večjega zamika v poplačilu, v povprečju povrnitev traja leto in pol, pri nekaterih projektih tudi tri leta. Posledično na BSC ne morejo redno izplačevati plač, vendar je poslovanje podjetja ob koncu leta pozitivno. BSC je lani beležil okoli 1,7 milijona evrov prihodkov, ima 21 zaposlenih sodelavcev in ustvarja dobiček.

Podjetje, ki opravlja tudi naloge regionalne razvojne agencije, je v zelo barviti lastniški strukturi: država ima skoraj 35-odstotni delež, zasebno lastništvo znaša skoraj 28 odstotkov, občine imajo skupaj skoraj 25-odstotni delež, obrtne zbornice 6,7, GZS skoraj pet, las­tni delež BSC znaša 1,5 odstotka. Nadzorni svet sestav­lja pet članov, od tega trije predstavljajo občine. In tu se začne jabolko spora, saj so nadzorniki predlagali znižanje plače direktorju Bogu Filipiču za 47 odstotkov.

Filipič naj bi imel pet tisoč evrov bruto plače, v občinah pa menijo, da ne sme biti višja plača, kot je najvišja plača gorenjskega župana (Mestne občine Kranj). »Poslovni rezultati so odlični, pokrivamo stroške, izplačujemo plače, rastemo tako po številu zaposlenih kot prometu, zato poslovnih razlogov za znižanje plače ni,« je na naša vprašanja skopo odgovoril Bogo Filipič.

Nestrinjanje z ukrepom, tudi zato, ker bi morali znižati plače tudi zaposlenim v BSC, saj so vezane na plačo direktorja, in tudi nesmotrnost tega ukrepa so zaposleni želeli povedati županom. Ti jih na začetku seje Sveta regije niso želeli poslušati, zato zaposleni niso zagotovili potrebne administrativne podpore. Zaposleni so želeli povedati, da bo direktor res zaslužil manj, vendar ta denar ne bo ostal podjetju ali občinam, 'prihranek' ne bo izboljšal likvidnosti, ampak bo ostal nepočrpan del EU projektov.

»Občinam gre zgolj za primerjavo plač, ne pa resnično reševanje likvidnosti,« še sporočajo zaposleni. Nasprotno Alenka Langus, predstavnica Občine Radovljica v nadzornem svetu BSC Kranj, pravi, da so upravi naložili pripravo načrta s konkretnimi ukrepi in časovnico, s katerimi bi zagotovili likvidnost družbe: »Sprejeli smo tudi sklep, da se direktorju zniža plača na raven župana Mestne občine Kranj.« Zadnja plača kranjskega župana Mohorja Bogataja je znašala 4.023 evrov bruto in dodatek na delovno dobo 362 evrov bruto.

Predsednik Sveta regije Miha Ješe (župan občine Škofja Loka) in Alenka Langus sta potrdila, da so organi družbe (nadzorni svet, skupščina) opozarjali na potrebo po racionalnejšem poslovanju družbe BSC Kranj in če je potrebno, tudi prestrukturiranje. Ješe dodaja, da bodo direktorja BSC Kranj pozvali, naj pove, kako bo s sodelovanjem v prihodnje, saj občine ustanoviteljice vidijo BSC kot strokovno agencijo, ki opravlja storitve predvsem za občine.