Podjetniki: čas je, da nas poslušate

Na drugem Vrhu malega gospodarstva so mikro in mali podjetniki ministrom povedali, da pričakujejo več reda na področju pravne države, boljšega poslovnega okolja, nov razvojni zagon in odločno podporo izvozu.

Ljubljana – »Predlogi izkušenih gospodarstvenikov in podjetnikov so naš izredno pomemben vir za izboljšanje poslovnega okolja, oživitve malega gospodarstva, konkurenčnosti in zmanjšanje nepotrebnih ukrepov,« je podjetnike na drugem Vrhu malega gospodarstva na GZS nagovoril gospodarski minister Stanko Stepišnik. Pravi, da vlada izvaja številne ukrepe za spodbujanje rasti, objavili bodo več kot 40 javnih razpisov z več kot 450 milijonov evrov pomoči.

»Poudarek namenjamo odpravi administrativnih ovir, razen višjih davkov so tu tudi olajšave, tudi olajšave za investicije in razvoj ostajajo,« pravi minister Stepišnik in da ne bodo zgolj finančno podpirali podjetij v težavah, ampak morajo ta imeti program.

Manj sive ekonomije

Agenda ukrepov za oživitev malega gospodarstva zajema štiri sklope. Z več pravne države podjetniki ciljajo na dosledno spoštovanje zakonov. »Imamo primere kršitve zakonodaje, ki jih opazimo vsi, ukrepa nihče. Podjetniki smo drugorazredni državljani,« pravi Emil Marinšek. Tako politika kot banke se ukvarjajo zgolj z velikimi podjetji, čeprav lahko rast rešijo le mali gospodarstveniki.

Podjetniki opozarjajo tudi na sivo ekonomijo, ki je ne bo mogoče izkoreniniti, saj celo v sosednji Avstriji vedo, da obrtniki 70 odstotkov posla opravijo na račun, 30 odstotkov na črno. In pri nas? Vse prevečkrat povsem brez računa.

Pravosodni minister Senko Pličanič odgovarja, da so večino zahtev že uresničili ali jih še bodo, poudarja predvsem spremembe insolvenčne zakonodaje, kjer bodo imeli upniki (banke) več besede tudi v času, ko podjetje še ni plačilno nesposobno. Novost bo tudi alternativno reševanje sporov.

Hitreje do gradbenega dovoljenja

Podjetniki si želijo tudi boljšega poslovnega okolja, več kreditov, nižje stroške dela, nižje davke in prispevke, tudi kompenziranje dolgov države in terjatev do države. »Obremenitve države do malih podjetij se povečujejo. Vsako leto nas je manj, zato morate ukrepati hitro in dolgoročno,« pravi Brane Lotrič in tudi, da je v javnem sektorju kup sive ekonomije.

Notranji minister Gregor Virant je predstavil projekt Stop birokraciji, s katerim čistijo birokratske ovire iz predpisov, zbirajo tudi predloge podjetnikov. Za lani in letos so si zastavili 269 ukrepov, za zdaj ostajajo zgolj pri 26-odstotni realizaciji. »Uspelo nam je zmanjšati število položnic za plačilo davkov, saj je sedaj dovolj ena, ni več obvezne objave novega delovnega mesta, še veliko moramo narediti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj,« pravi Virant.

Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, pa meni, da je visoka davčna obremenitev povezana s sivo ekonomijo in drugimi oblikami dela: »Vse oblike dela moramo izenačiti, vsi morajo plačati davek, ki bo nato lahko tudi nižji.«

Več znanja v podjetništvo

Največ težav pri razvojnem zagonu podjetniki vidijo v brezposelnosti (predvsem mladih), prenosu znanja med centri znanja v gospodarstvo in umanjkanje inovacij. Menijo, da država nima prave strateške usmeritve in tudi, da mora biti znanje bolj cenjeno in tudi dražje – šele takrat ga bomo vsi začeli spoštovati. Minister za šolstvo Jernej Pikalo pravi, da svoje delovanje vidi v razvoju človeških potencialov: »Potrebujemo več sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom. Lep primer so medpodjetniški centri, ki delajo prav to, ne tako lep primer pa so lahko centri odličnosti. V enem od njih so razvili nano cinkov oksid, ki ga naročnik zaradi ukvarjanja s privatizacijo ne želi. Narobe svet.«

Podjetniki si želijo tudi več podpore pri pohodu na mednarodne trge. Trenutno mikro in mala podjetja večino svojih prihodkov ustvari jo na domačem trgu, kjer kriza ne pojenja, zato je pogled v tujino smel. Minister Stepišnik pravi, da so mali podjetniki hitro prilagodljivi in začutijo želje kupcev, vendar se morajo pri pohodu v tujino povezovati v mreže.