Z ministrico tudi o »žabjem rajonu«

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Komenda / petek, 6. november 2015 / 00:00

Poslovna cona, umestitev tretje plinovodne cevi in skupni zbirni center za odpadke z občino Kamnik v Suhadolah so bile glavne teme obiska okoljske ministrice Irene Majcen v občini Komenda.

Komenda – Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v sredo obiskala občino Komenda, kjer se je srečala z županom Stanislavom Poglajnom in si ogledala Poslovno cono Komenda. Prav težave, povezane z izvajanjem omilitvenih ukrepov v njej, so bile ena od glavnih tem srečanja, ki sta se ga udeležila tudi direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Krajčič in vodja kranjske območne enote Metod Rogelj.

Po besedah direktorja cone Matica Romšaka je največji problem pridobitev okoljevarstvenega soglasja za sedem hektarov površin v t. i. žabjemu rajonu, zaradi česar so septembra sprožili tudi upravi spor. »Območje želimo vrniti v stanje pozidljivosti, imamo vsa soglasja, razen okoljskega. Od leta 2005, odkar cona deluje, ni bilo niti enega izrednega okoljskega dogodka, onesnaženja, izliva ali škodljivih izpustov v zrak. Cona deluje, narava pa se razvija, zato upamo, da bomo ob izvedbi določenih omilitvenih ukrepov, ki nam jih nalaga kranjski zavod za varstvo narave, prej ali slej prišli do soglasja za vrnitev vsaj dela izvzetih površin nazaj v zazidljivo območje,« je povedal direktor in dodal, da bi izvedba omilitvenih ukrepov sicer stala okoli 50 tisoč evrov.

Agencija za okolje je ob izdajanju okoljevarstvenega soglasja upoštevala mnenje kranjskega zavoda za varstvo narave, da se omenjenih sedem hektarov izloči kot omilitveni ukrep zaradi velikega posega v naravno okolje za potrebe cone. V odločbi je določen tudi nabor omilitvenih ukrepov, a je težava pri njihovem izvajanju, je opozoril Metod Rogelj: »Problematično je, da se ne vzdržujejo nadomestni habitati za dvoživke, ne dela se analize vode, tudi nekateri objekti, ki so bili za to zgrajeni, ne funkcionirajo ustrezno. Ko bomo videli, kako se že določeni omilitveni ukrepi izvajajo in ali so učinkoviti, se bomo pogovarjali naprej o teh sedmih hektarih. V poslovni coni sicer pravijo, da je finančno to težko izpeljati, a ukrepi so bili jasno določeni že ob izdajanju okoljevarstvenega soglasja in takrat se je bilo tudi možno pritožiti na odločbo. Stanje na območju Nature 2000, ki je na obrobju cone, se poslabšuje. In tega ne zavod ne država ne smeta dopustiti.«

Tudi ministrica se je strinjala, da bo z izvedbo omilitvenih ukrepov storjen korak naprej k povrnitvi tega območja med zazidljive površine, »dokler pa potekajo upravni postopki, se ne da iste zadeve reševati hkrati na dva načina«. V coni se je srečala tudi z Janezom Novakom, direktorjem tamkajšnjega podjetja RLS merilna tehnika, ki je nedavno postalo zlata gazela 2015.

Beseda je tekla tudi o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod Kidričevo–Vodice. Znano je, da ministrstvo ni upoštevalo zahteve Občine Komenda, da se predvideni plinovod umesti vzporedno z obstoječima plinovodoma, na kar so se občinski svetniki septembra odzvali s protestnim pismom. Ministrica je povedala, da je njihova pobuda po drugačni vzpostavitvi koridorja še v »strokovnih tehtanjih«. Pogovarjali so se še o zapiranju inertnega odlagališča in izgradnji skupnega zbirnega centra za odpadke z občino Kamnik v Suhadolah. Na ministrstvu bodo prihodnje leto po besedah Majcnove pripravili operativni program ravnanja z odpadki, ki bo podlaga za spremembo nekaterih predpisov, s katerimi bi omogočili, da se zbirni centri, zgrajeni na meji neke občine, koristijo tudi za občane sosednje občine.