Devetdeset let rojstva pesnika Hribovška

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sobota, 22. junij 2013 / 23:00

V Radovljici so se v torek s slovesnostjo, mašo in simpozijem spomnili svojega rojaka, pesnika Ivana Hribovška, ki bi bil, če ne bi izginil v povojnih pobojih, 19. junija star 90 let.

Radovljica – »Ob 90. obletnici lahko rečemo, da imamo v Hribovšku pesnika, ki ga lahko postavimo ob bok Jenku, Murnu in Balantiču,« je na simpoziju o pesnikovem življenju in delu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili v Radovljici, med drugim dejal France Pibernik. »Če si pesnik, ne uideš svoji usodi,« je še poudaril Pibernik in spomnil, kako usodna je bila za mladega Hribovška druga svetovna vojna. Potem ko je med majem 1943 in decembrom 1944 študiral klasično filologijo na Dunaju in se več mesecev izogibal vpoklicu v nemško vojsko, se je v začetku leta 1945 vendarle priključil slovenskim domobrancem, s katerimi se je po koncu vojne umaknil v Vetrinje. Od tam je bil vrnjen v Jugoslavijo, v Teharje, kjer je za njim izginila sled.

Za časa svojega življenja je izdal le tri pesmi, kasneje pa je leta 1965 v Argentini izšla njegova pesniška zbirka Pesmi naj zapojem: rokopis zanjo je Hribovšek pred odhodom v vojsko predal Radov­ljičanki Anici Resman. V Sloveniji so njegove pesmi lahko izšle šele leta 1990.

Obletnico Hribovškovega rojstva so v pesnikovem rojstnem mestu zaznamovali s spominsko slovesnostjo, mašo in simpozijem, na katerem sta o njegovem življenju in delu poleg Franceta Pibernika spregovorila še dr. Brane Senegačnik ter dr. Kajetan Gantar. V knjižnici A. T. Linharta pa so ob tej priložnosti pripravili razstavo s knjižnim gradivom o Ivanu Hribovšku, na ogled pa je tudi in nekaj kopij pesnikovih rokopisov in osebnih dokumentov, ki jih je knjižnici posredoval sin Anice Resman Janez Zaletel.