Plaža naložba v ljudi

Medtem ko tržiški župan Borut Sajovic Gorenjsko plažo vidi kot naložbo v ljudi, pa ima del občinskih svetnikov o projektu precej pomislekov.

Tržič – Tržiški občinski svetniki so na zadnji seji največ časa posvetili projektu Gorenjska plaža – prenovi dotrajanega tržiškega kopališča, kjer nameravajo zgraditi kulturno-turistični center z dvema bazenoma. Občina je ta čas v postopku izbire izvajalca za 3,7 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo z 2,6 milijona evri sofinancirala EU in s 400 tisoč evri država. »Javno naročilo za grad­njo, ki je ocenjeno na 2,5 milijona evrov brez DDV, smo razdelili v sedem sklopov, da bi se nanj lahko prijavili tudi domači izvajalci. Presenetile so nas drage ponudbe, za nekatere sklope pa nismo dobili niti ene ponudbe, kar je ob krizi v gradbeništvu in brezposelnosti čudno,« je pojasnil župan Borut Sajovic. Postopek izbire izvajalca še ni končan, če pa bi se komisija odločila razpis ponoviti, to ne bi ogrozilo črpanja evropskih sredstev in terminskega plana, je zatrdila vodja urada za gospodarstvo Mojca Aljančič. »Še vedno bi bila Gorenjska plaža lahko zgrajena do junija prihodnje leto. V primeru zapletov na morebitnem drugem razpisu pa bi bilo terminski plan treba spremeniti,« je dejala.

Bazen strošek za občino?

Nekateri svetniki projektu niso najbolj naklonjeni. Matjaž Hrgović (Zares – nova politika Tržič) opozarja, da bo kompleks predrag in da bi za ta denar lahko naredili še kakšen drug športni objekt, občinski upravi pa očita, da je projekt vodila netransparentno, da svetniki pred sprejetjem proračuna niso videli projekta ter da stroka in zainteresirana javnost nista imeli možnosti vplivati nanj. Stane Bitežnik in Mladen Novković (oba Lista za razvoj športa in kulture) sta opozorila, da je bil sprva mišljen športni objekt. Novi bazen ne bo zadoščal nobenemu športnemu kriteriju, je dejal Bitežnik. Uroš Pivk (SDS) je bil bolj naklonjen prvotni idejni rešitvi, po kateri bi zgradili tudi hotel s 30 posteljami, skrbi pa ga, da bo bazen v prihodnost precejšen strošek za občino.

Župan Borut Sajovic je dejal, da so na zadnjih 17 sejah kar enajstkrat govorili o bazenu: »Projekt je imel ves čas dvotretjinsko večino v občinskem svetu. Časi so težki, a če projekt prekinemo, smo naredili tri milijone evrov škode. Pridobljenega denarja pa za druge namene ne moremo porabiti. Če ga ne namenimo za bazen, bo ostal v Bruslju.« Kompleksa na 5.000 kvadratnih metrih se za manj denarja ne da zgraditi, meni Sajovic: »Samo gradbena in betonska dela bodo stala 1,5 milijona evrov.« Bazen bo dolg 50 metrov in se bo lahko uporabljal tudi v športne namene, je še pojasnil. Po ocenah naj bi občina v povprečni sezoni za sofinanciranje delovanja bazena morala nameniti 25 tisoč evrov letno, a kot pravi župan, športni objekti tudi drugje niso dobičkonosni: »Tega ne vidim kot strošek, ampak kot naložbo v ljudi. Trudili pa se bomo, da bodo stroški čim manjši.«

Neponovljiva priložnost

Vida Raztresen (SDS) meni, da bo kompleks za kraj velika pridobitev: »Pridobili bomo ogromno sredstev. Taka priložnost se ne bo ponovila.« Tudi Slavko Bohinc (N.Si) je pozdravil izvedbo projekta, še posebej se veseli ureditve kulturnega prostora. Izvedbo projekta so podprli tudi vsi trije odbori. »Je pa res, da bi bilo za ta denar dobro čim več narediti, da ne bi določene stvari ostale nedokončane, na primer gostinski del,« je dejal Ignac Primožič (Zeleni Slovenije), sicer predsednik odbora za prostor in okolje. Za dokončanje gostinskega dela kompleksa občina išče zasebnega investitorja. Kakšen je interes, bo znano kmalu, saj se je v petek iztekel rok zbiranja informativnih ponudb.