Zelišča namočiš v deževnici, dodaš deževnika, prevreš ...

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 22. junij 2013 / 07:40

V družbi mladega Jezerjana, biologa Mateja Tonejca, dobrega poznavalca jezerske flore in alpinskih vrst, smo se podali na botanično-zeliščarski sprehod po delu tematske poti v dolini Ravenske Kočne. S svojo duhovito razlago je svet rastlinstva znal približati tudi ljudem z »rastlinsko slepoto«, kakor pravijo botaniki ljudem, ki ne razlikujemo rastlin.

Matej Tonejec je v svoji diplomski nalogi popisal blizu tisoč rastlinskih vrst, ki rastejo v domači dolini in prispeval besedilo za dve informativni tabli na novi tematski poti. Širše pa ga zanima tudi uporabnost rastlin, možnost njihove uporabe v prehrani, zdravilni učinki, nam je povedal mladenič, ki po diplomi iz biologije študira še prevajalstvo iz slovanskih jezikov in je pravkar iz hrvaščine prevedel knjigo Užitne divje rastline. Ukvarjanje z rastlinami pa je tudi predmet njegovega osebnega dopolnilnega dela: prodaja čaje iz zelišč, ki jih sam nabere in posuši, občasno vodi tudi skupine ljudi, ki jih enako kot njega zanimajo zdravilne rastline, sicer pa je del ekipe, ki se na Jezerskem ubada z adrenalinskim parkom, teambuildingi, pozimi s sankanjem.

Na botaničnem sprehodu nas Matej Tonejec seznani z vrsto ob poti nabranih užitnih rastlin. Pri potočni sreteni je uporabna korenina, ima nekoliko čokoladni okus, v Ameriki iz nje pripravljajo napitek, podoben vroči čokoladi. Ranjak uporabljajo za izpiranje ran, grenko penušo lahko dodamo solatam, čaj iz koprive, ki vsebuje veliko železa, je dober proti slabokrvnosti in revmatizmu, dobro dene tudi ledvicam. Gabezu pravijo tudi kostni celivec, vendar je le za zunanjo uporabo. Baldrijan je znano pomirjevalo, plahtica pa za želodec in ženske težave.

»O uporabi plahtice sem zasledil zanimiv srednjeveški recept,« pojasni Matej. »Poleg plahtice vzameš še ženikelj in repnjak, namočiš jih v deževnico, dodaš zmečkanega deževnika in prekuhaš. Potem to precediš, znova prekuhaš in zdravilo je narejeno. Po srednjeveških pričevanjih je zacelilo vse krvaveče rane v črevesju.«

Večina pozna zdravilne učinke smrekovih vršičkov, pri malinah pa so poleg ploda užitni tudi listi. Iz ozkolistnega trpotca lahko skuhamo čaj za izkašljevanje, za čaj pa so dobri tudi cvetovi in listi črne detelje, ki je sicer za travnik dobrodošlo naravno gnojilo in bogati tla za dušikom. »Običajna je trilistna deteljica, za štirilis­tno vemo, da prinaša srečo, dvolistna pa novega ljubimca,« pojasni biolog dodatne »zdravilne« učinke detelje.

Užitne so rdeče jagode češmina. Strupena pa je volčja jagoda, tudi bele čmerike se je treba izogibati, pa modrega kosteničevja z njegovimi vabljivimi, a strupenimi plodovi. Zelo strupen je tudi dišeči volčin, povzroča namreč rane. »V starem Rimu so se z njim natirali berači, da so dobili odprte rane ...,« še eno zanimivost doda vodič po botanični in zeliščarski poti.

Za 53 rastlinskih vrst in podvrst (od 989) na tem območju velja poseben naravovarstveni režim. Pohodniki smo še posebej navdušeni, ko nam vodič tik ob poti pokaže pravi biser: lepi čeveljc, zaščiten od leta 1922. Sodi v široko družino orhidej, ki jih je na Slovenskem 80 in vse so zaščitene. Le na Jezerskem je 30 vrst orhidej (ob poti spoznamo še eno sorodnico, rjavo gozdovnico). Lepi čeveljc ljudsko imenujejo tudi Venerin čeveljček, v Sloveniji pa Marijin čeveljček, Jezersko pa velja za največje rastišče te lepe rastlinice v Sloveniji.