Največ škode povzročajo divji prašiči

Upravljavci lovišč so lani lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov izplačali nekaj manj kot šestnajst tisoč evrov odškodnine, od tega skoraj štirinajst tisoč evrov za škodo po divjih prašičih. Lastniki škode dosledno ne prijavljajo, še zlasti ne škode v gozdovih.

Kranj – Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljav­skem območju so lani lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov za škodo po divjadi izplačali 15.887 evrov odškodnine in poleg tega opravili še 888 delovnih ur – za ravnanje travne ruše, ki so jo razrili divji prašiči, ali kot nadomestilo za povzročeno škodo. Lani izplačana odškodnina je bila druga najvišja v zadnjih petih letih in skoraj trikrat višja kot leto prej. Večino škode, to je 13.912 evrov, so izplačali za škodo po divjem prašiču, 868 evrov za škodo po jelenjadi, 689 evrov za škodo po sivih vranah in 418 evrov za druge vrste divjadi.

Upravljavci lovišč so lani prejeli 103 prijave za škodo, od tega 86 za škodo, ki so jo na travni ruši in kmetijskih pridelkih (koruzi) povzročili divji prašiči, deset za škodo po jelenjadi, štiri za sive vrane ter po eno za jazbeca in lisico. Prijave je prejelo 24 upravljavcev lovišč, največ Lovska družina (LD) Kropa (15), Lovišče s posebnim namenom (LPN) Kozorog (14), LD Komenda (12) in LD Medvode (11). Odškodnino v denarju je izplačalo dvajset upravljavcev lovišč, štirje pa so škodo poravnali z delom. Največ odškodnine so izplačali LPN Kozorog ter LD Medvode, Storžič, Toško Čelo, Dobrča, Polhov Gradec in Dobrova.

Kot je ob tem povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je bila lani izplačana odškodnina po divjem prašiču druga najvišja v zadnjih petih letih, a lani je bil v tem obdobju tudi drugi najvišji odstrel (307 živali). V zad­njih letih se prašiči večkrat pojavljajo in povzročajo škodo tudi na območjih, kjer so doslej »gostovali« bolj redko, pa tudi na višje ležih pašnikih in planinah (v Kokri, na Jezerskem, v Zgornjesavski dolini). Ker lastniki škodo po divjem prašiču hitro opazijo in jo tudi prijavijo, tovrstne škode dobro kažejo na številnost prašičev v loviščih. »Drugače je pri jelenjadi, ki povzroča škodo v gozdovih. Lastniki opazijo predvsem lupljenje debel mladih dreves, medtem ko na objedanje mladja opozarjajo predvsem gozdarji. Las­tniki škode tudi dosledno ne prijavljajo, zato izplačana odškodnina ni dober kazalnik številčnosti jelenjadi,« je dejal Hafner in dodal, da na številčnost veliko bolje kaže spremljanje objedenosti gozdnega mladja, s katerim na vsake dve ali tri leta ugotavljajo, ali posamezne drevesne vrste zadovoljivo preraščajo iz nižjih v višje višinske razrede.

Poleg divjih prašičev in jelenjadi je problem tudi siva vrana, povzroča škodo na silažnih balah in spomladi na intenzivnih rastlinah, predvsem na solati, v zadnjem času pa v mestih v času gnezdenja napada ljudi. Nekaj takšnih primerov je bilo že tudi na Gorenjskem.