Obeta se višji davek na nepremičnine

V javni obravnavi je predlog zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi ga po napovedi ministrstva za finance uveljavili prihodnje leto.

Kranj – Ministrstvo za finance je v petek dalo do 28. junija v javno obravnavo predlog zakona o davku na nepremičnine, s katerim želi uvesti sodobni sistem obdavčitve nepremičnin, ki bo nadomestil zdajšnji davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zem­ljišč (NUSZ) in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Z novim zakonom naj bi zajeli v obdavčitev vse nepremičnine in povečali davčne prihodke, ki bi jih enakovredno razdelili med občino in državo. Manj naj bi bilo oprostitev, obdavčitev pa naj bi bila tudi administrativno enostavnejša. V obdavčitev naj bi zajeli vse nepremičnine, ki so na »presečni dan« leta odmere 1. januarja zavedene v registru nepremičnin ali izpolnjujejo pogoje za to. S tako široko opredelitvijo naj bi v obdavčitev vključili vse vrste stavb in vse vrste zem­ljišč, torej tudi kmetijska in gozdna zemljišča. Oprostitev naj bi med drugim veljala za nepremičnine, ki sodijo v javno dobro, za varovalne gozdove ter za nepremičnine v lasti ali v uporabi diplomatskih in konzularnih predstavništev. Davčna osnova naj bi bila posplošena tržna vrednost, kot jo je februarja lani določila geodetska uprava. Ker so se odtlej razmere na trgu spremenile, bo geodetska uprava izvedla indeksacijo vrednosti nepremičnin, pri tem pa prvi podatki kažejo, da se bodo pri večini nepremičnin vrednosti znižale, v povprečju za okoli dvanajst odstotkov. Pri poslovnih in stanovanjskih nepremičninah naj bi bilo to znižanje nekoliko višje, pri stanovanjskih nepremičninah pa naj bi se indeks gibal okoli povprečne vrednosti.

Zavezanec za davek naj bi bil lastnik, le pri nepremičninah v lasti države ali občine upravljavec in v primeru finančnega lizinga lizingojemalec. Davčne stop­nje naj bi bile različne: za stavbe s stanovanjsko rabo 0,15 odstotka, za poslovno in industrijsko rabo 0,8 odstotka, za javno, kmetijsko in drugo rabo 0,5 odstotka, za nezazidana stavbna zemljišča za gradnjo stavb ter za kmetijska, gozdna in za vsa druga zemljišča pa 0,5 odstotka. Za stavbe s stanovanjsko rabo, v katerih lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oz. jih ne oddaja v najem, naj bi davčna stopnja znašala 0,45 odstotka, za zem­ljišča, za katera tri leta po tem, ko so v registru prvič evidentirana kot zemljišča za gradnjo stavb, še ni izdano gradbeno dovoljenje, pa naj bi bila 1,5-odstotna stop­nja. Zakon omogoča občini, da davčne stopnje za del prihodkov, ki ji pripadajo, poveča ali zmanjša za polovico, občina pa bo po predlaganem zakonu lahko največ za trikrat povečala davčno stopnjo za nepremičnine, ki so nevarna gradnja, so starejše od petdeset let in niso bile obnovljene ali se ne uporabljajo v skladu z namenom ter za industrijske in poslovne nepremičnine, ki se že več kot eno leto ne uporabljajo.

Po napovedi ministrstva za finance naj bi zakon uveljavili s 1. januarjem 2014. Za prvo leto je predlagana rešitev, po kateri bi občine imele iz obdavčitve nepremičnin enake prihodke kot v letu 2012, razlika pa naj bi pripadla državnemu proračunu. Občine so lani z davkom na premoženje, nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest zbrale 192 milijonov evrov, z novim davkom na nepremičnine naj bi zbrali okoli 467 milijonov evrov, pri tem pa naj bi se prihodki občinskih proračunov zvišali za okoli štirideset milijonov evrov, prihodki države pa za okoli 240 milijonov. Prihodki od obdavčitve stanovanjskih nepremičnin naj bi se zvišali za več kot trikrat, vendar predvsem na račun vključitve večjega števila nepremičnin v obdavčitev, prihodki od davkov na industrijske in poslovne nepremičnine pa naj bi bili višji za 13 odstotkov.