Znameniti milostni plašč in čofotanje na Ptuju

Glasovci smo se tokrat odpravili na Ptujsko Goro, potem pa v bližnje terme na kosilo in kopanje.

Kot vedno smo tudi tokrat krenili iz Kranja, mimo Trojan, kjer najbolj prija jutranji postanek ob kavici in krofu, ter nadaljevali pot na Ptujsko Goro, ki privablja številne romarje, turiste in je zanimiva tudi za naključne obiskovalce, pohodnike in kolesarje. Najprej nas je sprejela predstavnica turistične pisarne Dragica Purk, ki nam je razložila o Gori, znamenito cerkev, ki je bila pred tremi leti razglašena za baziliko Marije Zavetnice, pa nam je v nadaljevanju predstavil pater Milan.

Marijina župnijska in romarska cerkev je bila zgra­jena okoli leta 1410. Prvič je bila pisno omenjena 42 let kasneje. Njen ustanovitelj je bil Bernard III. Ptujski, najverjetneje po zaobljubi, pri gradnji in oskrbi pa so seveda sodelovale različne plemiške družine. V času turških vpadov je cerkev dobila visoko obzidje in obrambne stolpe. Iz tega obdobja izhaja tudi legenda, da je Marija svojo cerkev rešila pred Turki tako, da jo je zagrnila v temen oblak, zato je niso našli. Takrat so ljudje naselje začeli imenovati Črna Gora. Ime se je obdržalo vse do leta 1937, ko so oskrbo svetišča prevzeli Frančiškovi bratje minoriti in tudi za župnijo uveljavili novo ime.

Cerkev je vsem poznana po reliefu Marije v baročnem glavnem oltarju, ki široko razprostira svoj milos­tni plašč. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov ljudi takratnega časa.

Pater Milan nam je na kratko predstavil tudi živ­ljenje svetega Maksimiljana Kolbeja, manjšega brata minorita, ki je med drugo svetovno vojno v taborišču smrti Auschwitz dal svoje življenje namesto družinskega očeta ter vitraže oziroma zanimiva barvna okna, ki so delo akademske slikarke Ide Brišnik Remec in na moderen način opišejo Sončno pesem sv. Frančiška Asiškega. Razgled s Ptujske Gore je zavidanja vreden: vidite tako Pohorje, kot Kamniške Alpe. Seveda pa brez skupinskega fotografiranja na baročnem stopnišču, ki vodi do cerkve, ni šlo.

Po obisku Ptujske Gore smo pot nadaljevali v Terme Ptuj. Ogromen bazenski kompleks zadovolji še tako zahtevnega posameznika, a vreme zaenkrat še kaže zobe. Oblake je sicer pregnal veter, vendar ta ni ponehal, vseeno pa se je nekaj Glasovcev opogumilo in si od blizu ogledalo tudi zunanje bazene Term. Verjetno pa je živ žav ob vseh užitkih, ki jih park ponuja ob poletnih temperaturah in lepem vremenu, glasen, sploh pa vsakega zagotovo vsaj za trenutek prepoji z radovednostjo, kako izgleda slavni tobogan Tajfun od blizu.