Pot literarne dediščine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 11:53

Pri radovljiški založbi Didakta je izšel vodnik Slovenska pisateljska pot. Njegova redna uporaba vas bo popeljala do domovanj 104 slovenskih pesnikov in pisateljev.

Slovenci v povprečju veljamo za dokaj organiziran narod. O tem, ali smo to v preteklosti »pobrali« od naših germanskih vladarjev ali ta vrlina izhaja iz lastnih slovanskih genov, bi najbrž veljalo celo razpravljati. Ob drugi priložnosti seveda. Slovenci si radi organiziramo celo svoj prosti čas in v ta namen začrtujemo tudi različne poti po naši domovini, za rekreativce planinske poti, v turistično potrošniške namene ne manjka vinskih ali drugih prehrambenih cest, marsikatera ruta pa je zasnovana tudi iz kulturniških vzgibov.

Med slednje je zagotovo potrebno šteti Slovensko pisateljsko pot, ki je pravzaprav rastoč projekt Društva slovenskih pisateljev, ki oživ­lja in predstavlja slovensko literarno dediščino. V okviru projekta bomo obiskovali, spoznavali in doživ­ljali slovenske pokrajine na nekoliko drugačen način kot literarne pokrajine. Prvi bonus knjižne izdaje z enakim naslovom, torej Slovenska pisateljska pot, je zagotovo vodja avtorske skupine Željko Kozinc, ki je napisal že številne vodnike in dobro ve, kako se tej stvari streže. V ekipi soavtorjev vodnika so se ob njem zbrali še strokovnjaki s področja literature: Melita Forstnerič Hajnšek, Aljoša Harlamov, Miran Hladnik, Petra Jordan, Franci Just, Miran Košuta, Urška Perenič, Gašper Troha in Vladka Tucovič.

Osrednji del vodnika je pot, ki povezuje rojstne domačije in hiše, v katerih so živeli in ustvarjali slovenski pesniki in pisatelji. Tako si lahko pot prikrojimo kot izvajanje učnih vsebin ali pa kulturni turizem. Na 106 lokacijah se tako srečamo z domovanji 104 pisateljev, pot pa je po Kozinčevih izračunih dolga okrog 700 kilometrov. Vodnik se začenja v Prekmurju, zajame Slovenske gorice, Maribor, Koroško, Savinjsko, Obsotelje, Posavje, Zasavje, nas povede na Gorenjsko, Primorsko s Trstom, Notranjsko, Dolenjsko in se konča v Beli krajini v Župančičevi Vinici. Gorenjci smo v izbrani druščini močno zastopani, saj pot zaznamuje kar dvajset pisateljskih in pesniških imen (najdemo jih na 73 od skupnih 350 strani). Lepo je na dodanem zemljevidu Slovenije videti zgoščene točke v krajih pod Karavankami, od Radovljice do Jesenic, od koder izhaja nekaj piscev iz prve vrste slovenskih književnikov.

Vodnik pa ni le »običajen usmerjevalnik« za učno ekskurzijo ali popotovanje po slovenski pisateljski poti, ampak je na neki način tudi knjiga o naših literatih in njihovi vpetosti v kraje in njihovo okolico, kjer so se ti rodili, preživeli svojo mladost ali pa so si jih kasneje izbrali za prostore, kjer so ustvarjali. Odlomki in besedila lepo pojasnjujejo vpetost posameznega avtorja v posamezno izročilno pokrajino, hkrati pa v njih izvemo tudi vse bis­tvene informacije o kraju. Sprva so načrtovali osemdeset avtorjev, objavili so jih še za dobro četrtino več, po mnenju avtorjev vodnika pa bi jih moralo biti vsaj tristo.

Tudi zato projekt slovenske pisateljske poti še ni končan, ampak živi naprej in bo v kakšni od naslednjih izdaj bržkone oplemeniten z novimi točkami slovenske kulturne dediščine. V načrtu je tudi spletni portal Slovenska pisateljska pot, v katerega bodo vključene tudi avdiovizualne predstavitve hiš, kratki filmi, fotogalerije, biografije in bibliografije. Ne dvomim, da vam bo v prihajajočem poletju vodnik prišel še kako prav, pa naj vas nauči, razvedri ali pa, kar šteje največ, vaš vsakdanjik naredi bogatejši.