V spomin: Prof. dr. Zdravko Kaltnekar

Po kratki in hudi bolezni se je poslovil tik pred 11. majem, ko bi dopolnil 84 let življenja.

Zdravko Kaltnekar je bil izredno ustvarjalen kulturni entuziast pri Društvu upokojencev Kranj, bil je predsednik odbora za kulturo, pripravljal je kulturne prireditve in vodil recitacijsko dramsko skupino. Zasnoval je vrsto kvalitetnih recitalov slovenskega slovstva in uporniške poezije, vodil je prireditve in pogovore z znanimi slovenskimi ustvarjalci, pesniki, dramatiki. Prav posrečene, izvirne in domiselne so njegove monodrame s satiričnim poudarkom iz življenja bližnje preteklosti in sedanjosti, nastopal je kar sam, sproščeno in domiselno ter v domači, ljudski govorici.

Leta 2002 je zasluženo prejel Prešernovo Veliko plaketo Mes­tne občine Kranj. Po upokojitvi se je posvetil kulturnemu delovanju in bil vsestranski literarni ustvarjalec, uporabil je domala vse možne oblike pisanja: od aforizmov, pregovorov in ugank do kratkih črtic, esejev in povesti ter pesmi in pesnitev, do potopisov in zgodovinskega romana ter filozofskih razmišljanj o nastanku sveta in življenja. Obsežen je opus njegovih knjig, brošur in elektronskih zapisov, od prve pesniške zbirke Pozna jesen, ki je izšla leta 1992, do zadnje zbirke šal Smeh ni greh.

Zdravko Kaltnekar je bil široko razgledan in izobražen, tako naravoslovno kot ekonomsko: diplomiral je na gozdarski fakulteti, magistriral iz poslovno ekonomskih znanosti v Ljub­ljani in doktoriral iz ekonomskih ved v Zagrebu.

V času svoje pedagoške kariere je ustvaril obširno bibliografijo strokovnih publikacij, knjig, monografij in zbornikov. Bil je znanstvenik, raziskovalec in pedagog, redni profesor za organizacijske vede na kranjski univerzi, uveljavil se je tudi kot pesnik, pisatelj in filozof.

Zdravko je bil dober in plemenit, poln idej in domislic, občudovalec narave in življenja ter posebne vloge človeka kot tvorca vsega življenja in dogajanja.

Spominjamo se njegovih spodbudnih besed, duhovitega humorja in domiselnosti, plemenite drže in globokega spoštovanja do človeka, narave in vsega živega, kar bogati in spodbuja ustvarjalnost. Ohranili ga bomo v spominu in pogrešali njegove domislice, humor, modrost in vedri optimizem, ustvarjalno energijo, trdno vero v življenje in prihodnost.