Naš zajec Bimbo

Ker vas, dragi otroci, nikakor nisem mogla pripraviti do tega, da bi nam poslali fotografijo vašega hišnega ljubljenčka, sem se odločila, da vam predstavim našega. Mala bela kepica je k nam nenačrtovano prišla pred dobrima dvema letoma. Med bežnim klepetom s sosedi, ki so mladiča navadnega domačega kunca ravno dobili, sem omenila, da bi takega zajčka imeli tudi mi. Prvotni dogovor je bil, da nam ga na kmetiji posodijo samo za čez poletje do začetka šole, a nam je do takrat že tako prirasel k srcu, da se nismo mogli ločiti od njega. Še posebej zato ne, ker smo predvidevali, kje bi, dobro rejen, lahko končal … Dokler je bil majhen, nas je na željo hčerk v košari spremljal povsod, a kaj kmalu smo videli, da bo hitro prerasel Kepico, kot smo ga sprva nameravali poimenovati, zato smo ga začeli klicati Bimbo. Bimbo ima svojo kočo oz. kletko v delavnici in je zelo priden zajec, ki se kljub sedmim kilogramom, kolikor tehta, rad crklja. Skoraj vsak dan ga spustimo na prosto in čeprav stanujemo blizu gozda, nikamor ne uide. Pravzaprav ima veliko pasjih lastnosti – ko ga pokličeš, pride k tebi, pusti se božati, pestovati, česati, svoje potrebe pa opravlja v za to namenjen prostor v kletki. Mi poskrbimo le za čistočo v kletki, ki mora biti očiščena enkrat na dan, ter za hrano in vodo. Če tudi kdo od vas na podoben način želi predstaviti domačo žival, naj prispevek le pošlje na koticek@g-glas.si, čakajo vas tudi nagrade.