Enako, kot bi nam vzeli jezik

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. maj 2013 / 11:25

Nova uredba Evropske komisije o semenih, s katero so predpisali uporabo enotnih semen, je dvignila na noge okoljevarstvene organizacije. Njihova bojazen je, da bodo šle stare in redke sorte v pozabo.

Nova uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu, opozarjajo v nevladni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG), spodbuja koncentracijo trga s semeni v rokah majhnega števila koncernov semenarske industrije, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo. »Vsako razmišljanje o enotnem trgu pomeni enako, kot bi državi vzeli jezik. Manjka nam samo še uredba o enotnem jeziku,« je ciničen predsednik AAG Vojko Bernard. Nova uredba o semenih mora zato po njihovem zagotavljati pes­trost sort in pogoje za ekstenzivno kmetovanje in ekološko žlahtnjenje. »Raznolike sorte morajo biti dostopne ne samo v genskih bankah, temveč tudi na tržišču, brez kakršnih koli birokratskih omejitev.« Zato skupaj z drugimi evropskimi nevladnimi okoljskimi organizacijami zahtevajo umik te uredbe, je odločen Vojko Bernard.

Sprejetje omenjene uredbe, opozarjajo strokovnjaki, bi ogrozilo izmenjavo in vzdrževanje semen avtohtonih sort, s tem pa posledično njihovo izumrtje. Vendar pa po mnenju dr. Marije Gregori iz raziskovalne enote Biotehniškega centra Naklo umik uredbe ni več možen. Zato se trudijo skupaj z druš­tvom za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin Varuhi semen, s katerimi so prvi v Sloveniji opozorili na omenjeno uredbo, oblikovati konkretne predloge na že nekoliko preoblikovano uredbo, ki so jo v Bruslju predstavili v začetku maja. »Predloge moramo zbrati do 27. maja in jih posredovati ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da jih bodo poslali v Bruselj,« je razložila Marija Gregori. Ta nova uredba, je pojasnila, je sicer nekoliko boljša kot prejšnja, po kateri bi bila prepovedana celo brezplačna menjava semen. To je izpostavila tudi predsednica društva Varuhi semen Mateja Koler: »Ne glede na to, da je vsebina novega predloga boljša, kot sta bila oba osnutka v preteklosti, pa je še vedno potrebno razjasniti in izboljšati nekatere nejasne, pomanjkljive in sporne točke. Uredba mora poskrbeti predvsem za dekoncentracijo trga s semeni in spodbujanje lastne pridelave semen.« Ob tem je Marija Gregori pojasnila, da je ta čas 75 odstotkov trga s semeni v rokah desetih multinacionalk. Te po njenem mnenju stojijo tudi za omenjeno uredbo, čeprav so uporabo enotnih semen predpisali pod pretvezo prehranske varnosti. »V preteklosti se je že izkazalo, kaj povzročijo monokulture, če se spomnimo samo irske ali indijske lakote.« V Indiji so problem lakote rešili prav s starimi sortami riža, je dodala.

Njihov cilj je zato, je poudarila Marija Gregori, da z novo uredbo ne bi ožili agrobiodiverzitete oziroma ne bi krčili možnosti za samooskrbo, ampak bi jo celo povečali. »Ne da se prilagajamo seznamu semen, ki jih predpisuje tujec.« Sama v tem, da bi na ravni Evropske unije odločali, katera semena bi smeli razmnoževati in sejati, vidi tudi poseganje v našo kulturno dediščino. »Že zdaj je šlo 75 odstotkov avtohtonih vrst semen v pozabo.« Stare sorte, je pojasnila, so sicer glede donosa mogoče slabše, a so navajene na podnebje in tla. Zato so bolj odporne in uporaba pesticidov je posledično bistveno manjša. Tudi pri AAG so opozorili, da z novo uredbo ogrožajo pestrost semen in skupno kmetijsko dediščino človeštva. »Obenem ogrožajo trajnostno naravnane prehranske sisteme in služijo zgolj namenom agrokemične industrije,« so ostri v AAG.

Mateja Koler je poudarila, da je tudi pri novi uredbi, ki sicer uvaja nišni trg za male pridelovalce, potrebno razjasniti, za katere rastlinske vrste se ne zahteva obvezna registracija in certifikacija ter za katere bodo veljala strožja pravila od osnovno načrtovanih. Pri AAG gredo še dlje, saj nasprotujejo kakršnikoli registraciji sort. Obenem, dodajajo, je potrebno zmanjšati sedaj veljavne kriterije registracije sort, ustreznih za ekološko kmetovanje, in sicer prav zaradi njihove genske pestrosti, da bi tako naše kmetijstvo ohranilo sposobnost prilagajanja klimatskim spremembam, novim škod­ljivcem in boleznim.