Dogovor vlade in sindikatov parafiran

Na podlagi parafiranega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja naj bi z varčevalnimi ukrepi (največ z nižanjem plač javnih uslužbencev) letos privarčevali skoraj 109 milijonov evrov, prihodnje leto pa slabih 183 milijonov evrov.

Varčevalni ukrepi s 1. junijem

V torek so pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja parafirali dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za 2013 in 2014. Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je parafiranje dogovora pospremil s komentarjem, da je domača naloga na področju plač v javnem sektorju opravljena in da je za vladno stran pomembno, da so dogovor dosegli v socialnem dialogu. O podpisu bodo sicer do začetka prihodnjega tedna dokončno odločili organi sindikatov, kljub napovedanim zavrnitvam podpisov ali ločenim zahtevam nekaterih sindikatov (npr. Sindikat policistov Slovenije, Fides) pa pričakujejo zadostno podporo. In kaj so se dogovorili? Z ukrepi, ki naj bi začeli veljati 1. junija, bi letos privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov, od tega bi največ prihrankov pridobili na račun nove plačne lestvice (veljala bi do 31. decembra 2014) in nižjih vplačil za dodatno pokojninsko zavarovanje (med 20 in 30 odstotki do konca leta 2014). Dodatno naj bi s prerazporeditvami letos pridobili 99,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 25,3 milijona evrov. Plače naj bi se vsem javnim uslužbencem znižale najmanj za pol odstotka, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečuje progresivno, največ za 4,86 odstotka. Na podlagi sodnih odločb bo vlada vsem javnim uslužbencem maja izplačala razliko do polnega lanskega regresa za letni dopust, letos pa bo regres izplačan različno glede na plačni razred. Podobno bodo regres izplačali tudi prihodnje leto. Izplačilo zaostalih napredovanj bi prestavili s 1. junija letos na 1. april 2014, prihodnje leto pa tudi ne bi bilo napredovanj v plačne razrede in nazive. Dodatek za akademski naziv bi znižali za polovico, predvideno pa je tudi znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 na 80 odstotkov. V prihodnjem letu naj bi za odstotek zmanjšali tudi število zaposlenih. Aneksi h kolektivni pogodbi za javni sektor in h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev naj bi sklenili najpozneje do 20. maja, sindikati pa bi se ob tem zavezali, da (razen v primeru kršitve dogovora) ne bodo vložili pobude ali zahteve za referendum ali vodili oziroma podpirali referendumskih aktivnosti zoper spremembo zakona. Po besedah Branimirja Štruk­lja, predsednika konfederacije sindikatov javnega sektorja, je ključno, da do konca leta 2014 vlada ne more zahtevati dodatnih ukrepov, saj bodo dogovori iztožljivi.

Kako rešiti zgodbo z radarji?

Ta teden je predsednica vlade Alenka Bratušek obiskala Maribor, ki zaradi vse večje nezaposlenosti postaja prava socialna bomba. Premierki je mestna oblast predstavila 35 ukrepov, s katerimi bi zagotovili razvoj drugega največjega slovenskega mesta. Predsednica vlade se je konkretnemu odgovoru na njihove predloge (zaenkrat) izognila. Prav tako ta teden je mariborska občina odgovorila podjetju Iskra Sistemi, ki zahteva plačilo sedmih milijonov evrov obveznosti občine zaradi prekinjene pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa, ki je vključevala tudi postavitev spornih radarjev. Za obubožano občino je predlagani znesek odločno previsok, je pa pripravljena poravnati terjatve v višini, ki bi ustrezala realni ceni oprav­ljenih del. Zato predlaga, da realno ceno opravljenih del po predhodno navedenih finančnih poročilih ugotovi neodvisna organizacija. Občina Maribor je pod vodstvom prejšnjega župana Franca Kanglerja s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, postavilo pa je tudi mrežo radarjev, od katerih bi tudi samo imelo precejšnjo korist, saj bi se del plačanih kazni stekal na njegov račun. Radarje, kar jih jezni občani niso uničili, so sicer prejšnji mesec izklopili. Komisija za preprečevanje korupcije je sicer v pogodbi zaznala znake korupcije. Zadevo preučuje tudi računsko sodišče.

Tokrat je Tošić tožnik

Glavni obtoženec zadeve Balkanski bojevnik Dragan Tošić, ki je bil lani oproščen obtožbe, da naj bi bil vodja slovenskega dela narkotela, ki naj bi ga vodil Srb Darko Šarić, je te dni spet stopil na sodišče. Tokrat v vlogi tožnika, saj od države terja 350 tisoč evrov, ker naj bi mu dacarji nepravično odmerili davek med letoma 2005 in 2008. Davčna uprava je sicer ugotovila, da Tošić v tem obdobju ni prijavil vsaj za 881 tisoč evrov prihodkov, zato je moral plačati 350 tisoč evrov dodatnega davka.