Aktivno nad gospodarski kriminal

Po besedah generalnega državnega tožilca Gorazda Fišerja je pomembno, da zadeve gospodarskega kriminala prihajajo v sojenje in da dosegajo obsodilne sodbe, številne pa so trenutno še v preiskovalnih in predkazenskih postopkih.

Ljubljana – Generalni državni tožilec Zvonko Fišer se je prejšnji teden kritično odzval na po njegovem pavšalne kritike, da je tožilstvo pri pregonu gospodarskega kriminala neorganizirano in neuspešno. »To preprosto ne drži in pozivam vse tiste, ki tako govorijo, naj bodo konkretni in povedo, katere so takšne zadeve ter kaj je pri tem državno tožilstvo napravilo narobe. Ne trdimo, da ni bilo napak in da marsičesa ne bi bilo mogoče napraviti bolje, toda v danih razmerah in z ljudmi, ki jih imamo na razpolago, smo z rezultati tudi na tem področju zadovoljni. Za druge odgovornosti ne bomo prevzemali in grešni kozli za tuje napake tudi ne želimo biti,« je dejal Fišer na novinarski konferenci, ki so jo na vrhovnem državnem tožilstvu prejšnji teden sklicali zaradi predstavitve letnega poročila za 2012.

Po Fišerjevih besedah je pomembno, da zadeve gospodarskega kriminala prihajajo v sojenje in da dosegajo obsodilne sodbe, na vrsto pa že čakajo mnoge zadeve, ki so trenutno še v preiskovalnih in predkazenskih postopkih. »Pogosto so to zahtevne zadeve, ki se jih ni dopustno lotevati rokohitrsko. Toda voz se je začel premikati, to je bistveno, in po svojih močeh ter v okviru naših pristojnosti bomo poskrbeli, da se ne bo zaustavil,« je poudaril Fišer in opozoril, da se je trend padanja števila tožilskih kadrov sicer zaustavil, a so še vedno kadrovsko podhranjeni. V letu 2012 so sicer slovenski tožilci dosegli obsodilne sodbe za skoraj 9300 oseb, pri čemer je bila njihova uspešnost v primerjavi z vloženimi obtožnimi akti visoka, t. j. 82-odstotna.

Tudi vodja Kazenskega oddelka in namestnik generalnega državnega tožilca Mirko Vrtačnik je ocenil, da je bil lani na področju gospodarske kriminalitete opazen napredek. Državna tožilstva med drugim na področju pranja denarja beležijo kar 50-odstotni porast števila obravnavanih zadev. Za korupcijska kazniva dejanja je bilo lani ovadenih 129 oseb, obtoženih 35 in obsojenih 22 oseb, kar je največ doslej. Število kazenskih ovadb se je opazno povečalo tudi za zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti, ki so sicer pogosto obravnavane skupaj z drugimi kaznivimi dejanji, kot sta zloraba položaja ali pravic in ponarejanje listin. Za kaznivo dejanje poslovne goljufije so lani tožilci ovadili 2158 oseb, sodišča pa so obsodila le 280 oseb. Razlog za tako skromen epilog je veliko število kazenskih ovadb, ki jih podajajo oškodovanci neposredno na državna tožilstva. »Vložena kazenska ovadba za upnike pomeni tudi sredstvo pritiska na dolžnike, da bi ti čim prej plačali dolgovane zneske. V precej primerih se potem izkaže, da ne gre za kazniva dejanja poslovnih goljufij, temveč za civilnopravna, dolžniško-upniška razmerja, ki bi jih morale stranke urediti v ustreznih civilnih postopkih, kar ima za posledico večje število zavrženih ovadb,« je razložil Vrtačnik.