Narava nam daje najboljše

»Ko omenim gobe, večinoma vsi pomislijo na rižoto z gobami, gobovo juho, ko pa omenim zdravilne gobe, ljudje običajno naredijo korak nazaj in se ustrašijo. Zdravilne gobe načeloma niso nič novega. Lekarniška macesnovka denimo je pri nas že skoraj iztrebljena – kupovali pa so jo od nabiralcev ravno lekarnarji,« pove dr. Andrej Gregori.

Dr. Andrej Gregori, doktor biotehnologije z Zavoda za naravoslovje, po rodu iz Podkorena, se že več kot petnajst let ukvarja z raziskovanjem, gojenjem in predelavo zdravilnih gob. Svoje bogato znanje prenaša tudi na slušatelje na predavanjih, pred kratkim je imel predavanje na temo Zdravilne gobe v prehranskih dopolnilih v Domači vasi na Primskovem pri Kranju.

Gobe večinoma uživamo zaradi gurmanskih užitkov, dr. Gregori pa je več povedal o tem, kakšni so zdravilni učinki t. i. medicinskih gob, o katerih se v javnosti ne ve kaj dosti. Za primer je navedel lekarniško macesnovko, ki je pri nas skoraj iztrebljena: »Že samo ime pove, da so jo uporabljali lekarnarji in sicer kot grenčino za proizvodnjo raznih pijač. Pastirji so jo nabirali na poškodovanih macesnih, lekarne pa odkupovale. Ta goba raste izredno počasi, tudi dvajset, trideset let. Danes je uporaba macesnovke razširjena v homeopatskih pripravkih predvsem kot pomoč pri obolenju dihal.«

Znameniti ledeni mož Ötzi, ki so ga leta 1991 našli na ledeniku v tirolskih Alpah, je imel pri sebi dve vrsti medicinskih gob: bukovo kresilko (Fomes fomentarius) in brezovo odpadljivko (Piptoporus betulinus). »Bukovo kresilko je človek bronaste dobe najverjetneje uporabljal kot pomoč pri prižiganju ognja, čeprav je goba koristna tudi v zdrav­stvene namene. V tem primeru je bolj zanimiva brezova odpadljivka, ki se uporablja kot sredstvo proti črevesnim parazitom, katere so našli tudi v Ötzijevem črevesju. Domnevamo, da so že takrat poznali medicinske vrednosti gob,« je ponazoril dr. Gregori. Zdravilnosti gob botrujejo predvsem polisaharidi, ki krepijo imunski sistem ter uravnavajo njegovo delovanje. Ker spominjajo na bakterijske celice, telo reagira z ustvarjanjem protiteles. Umetno pa jih ni mogoče sintetizirati.

V naših gozdovih raste veliko število lesnih gob, ki jih nihče ne opazi in za katere ljudje ne vedo, kako jih uporabiti. Res pa je, da je potrebno gobe, ki so bolj lesnate oziroma trde, zmleti in so primerne le kot prehransko dopolnilo oziroma dodatek k prehrani. Kot gobo z blagodejnimi zdravilnimi učinki tudi na srčno–žilni sistem pa je izpostavil svetlikavo pološčenko (Ganoderma lucidum), ki jo na Kitajskem imenujejo goba nesmrtnosti. Japonci ji pravijo reiši in je ena najbolj raziskanih medicinskih gob na svetu. »Njen blagodejni učinek se kaže tudi pri motnjah spanca, živčnosti in stresu ... V Aziji jo že dolga desetletja uporabljajo kot spremljajočo terapijo pri zdravljenju raka in zmanjševanju nezaželenih stranskih učinkov kemoterapije. Reiši že stoletja uporabljajo tudi za zdravljenje kroničnega bronhitisa, raznih alergij, kar potrjujejo tudi modernejše študije,« je še izpostavil znanstvenik in dodal, da je svetlikava pološčenka v Sloveniji med zdravilnimi gobami ena izmed redkih gob, ki jih je možno registrirati kot prehransko dopolnilo.