Zaradi »premoženja« ob pomoč
Brezposelni Emi Pirih po sedanji zakonodaji ne pripada več socialna pomoč, ker ima preveč premoženja. Poleg hiše ima še garažo in zaradi te so ji odbili socialno pomoč.
Podbrezje – Sedeminštiridesetletna Ema Pirih iz Podbrezij je že enajst let brezposelna, doslej je živela od prihrankov in občasnih socialnih pomoči. Letos so na centru za socialno delo njeno vlogo za socialno pomoč zavrnili, ker ima preveč premoženja.
»Po pokojni mami sem podedovala hišo, staro okoli sedemdeset let, in garažo. Ne pripada mi le del nad garažo, kjer si je stanovanje uredil brat, ki pa lahko garažo in vse, kar je v njej, uporablja do svoje smrti. In ravno zaradi garaže mi ne pripada socialna pomoč,« pove Pirihova in pokaže zadnjo odločbo centra, kjer je razbrati, da je vrednost stanovanja, v katerem živi (verjetno ravno zaradi garaže), nad vrednostjo primernega stanovanja. Socialna pomoč v višini 260 evrov ji na podlagi 31. člena zakona o socialno varstvenih prejemkih zaradi premoženja ne pripada. »Naj mi dajo varstveni dodatek ali kako drugo pomoč, potem pa naj mi »sedejo« na premoženje. Samska sem in brez otrok, tako da mi je pomembno preživeti danes, premoženje pa naj potem ostane državi,« razmišlja Pirihova, ki je glede lastništva garaže že iskala različne rešitve. Prodati je ne more, podnajemnikov v hišo ne more sprejeti, ker je ta že stara, v njej pa le ena kopalnica in ni centralnega ogrevanja. Nepremičnino je tudi že brezplačno ponudila v dar domači občini, kar so zavrnili. Bratu pa je prek odvetnice ponudila solastništvo v zameno za mesečno preživljanje (v višini 350 evrov), na kar je odgovoril, da si tega ne more privoščiti. Možnost, da bi našla delo, se ji ne zdi uresničljiva, češ da je s šolo za ljudi s posebnimi potrebami težko zaposljiva, poleg tega ima vrsto zdravstvenih težav, a spet ne dovolj za invalidsko upokojitev. Rešitve trenutno ne vidi.
Kje bi bile lahko še možnosti zanjo, smo poizvedeli na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Takole nam odgovarjajo: »Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 27. členu določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba ali družina, ki ima prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (oziroma do konca leta 2014 ta znesek po Zakonu o uravnoteženju javnih financ znaša 13.780 evrov). V 31. členu pa nevedeni zakon določa, da lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku osebi ali družini, ki ima prihranke ali premoženje, ki tega zneska sicer ne dosega. CSD torej ima možnost prostega preudarka, ali bo ali ne bo upošteval takšno premoženje, seveda ob utemeljeni obrazložitvi. Gospa se lahko na odločbo pritoži (v roku, navedenem na odločbi) oziroma ponovno da vlogo za denarno socialno pomoč, vendar opozarjamo, da odločitve centra za socialno delo kljub navedenemu ni mogoče vnaprej predvideti.«