Številne programe nalaga srce

Zaostrene gospodarske razmere in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so Centru za socialno delo Kranj na pragu petdesetih let prinesle nove naloge. Stiska pri številnih ljudeh je bolj kompleksna kot v preteklosti, pa tudi ljudje so pripravljeni bolj odkrito govoriti o tem.

Kranj - Kronologija delovanja Centra za socialno delo (CSD) Kranj je skrbno popisana, k njej so pripisali tudi četrtkovo slavnostno prireditev ob petdesetletnici. Ob ustanovitvi leta 1963 je CSD Kranj zaposloval šest strokovnih delavcev in direktorja, danes je v okviru redne dejavnosti zaposlenih 42,5 oseb, v okviru dodatnih programov še 17. Ne samo število zaposlenih, tudi vsebina dela se je v desetletjih precej dopolnila. Pred petdesetimi leti so začeli kot samostojna strokovna služba na področju mladoletnega prestopništva in kategorizacije otrok z motnjami v razvoju ter kmalu področje dela razširili na področje varstva družine, rejništva, posvojitev, obravnavo odraslih storilcev kaznivih dejanj, domskega varstva starejših, družbenih denarnih pomoči … Leta 1971 so bili ustanovitelji prvega Kluba zdravljenih alkoholikov v Kranju, leta 1981 so vzpostavili vodenje enotne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči, v osemdesetih letih so začeli razvijati koncept prostovoljstva. Že na pragu devetdesetih let so zaznali potrebo po zavetišču za brezdomce, ki je bila realizirana šele leta 2008. Istega leta so odprli tudi reintegracijski center za pomoč zdravljenim odvisnikom. »CSD Kranj je bil eden od članov pri ustanovitvi Varne hiše na Gorenjskem in materinskega doma. Mnogokrat so ti programi dodana vrednost, ki nam jih ne nalaga zakonodaja, ampak jih nalaga srce strokovnega kadra,« je dejal direktor CSD Kranj Marjan Podbevšek.

Lani je CSD Kranj izdal 46.669 odločb, kar je v primerjavi z letom 2011 za 57,2 odstotka odločb več in je posledica uveljavitve novih zakonov in pravic, ki so se prenesle v odločanje na CSD. Na odločbe so prejeli 690 pritožb. Veliko sprememb je prinesel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z januarjem 2012, Marjan Podbevšek je izpostavil: »Število prejemnikov denarne pomoči se je zmanjšalo za okoli deset odstotkov; razlika nastaja iz upoštevanja premoženja, prihrankov in odštevanja pravic. Velik problem zaznavamo pri varstvenem dodatku, ki ga trenutno prejema samo 132 oseb. Mnogi so se mu odpovedali, ker se dodatek beleži v zemljiški knjigi in ga morajo dediči vračati. Populacija starih nad 50 let je postala najbolj kritična, med njimi je največ brezposelnih. Prikrajšana skupina so postale družine z mladoletnimi dijaki, saj je praksa pokazala, da se otroški dodatek kljub napovedim ni povišal toliko, kakršna je bila izguba zaradi državne štipendije. Zaradi odplačevanja kreditov številnim primanjkuje sredstev za življenje, vendar pa se kredit ne upošteva pri izračunanju socialno varstvenih transferov.«

Zaostrene gospodarske razmere se odražajo tudi pri večjem številu vlog za različne vrste materialnih pomoči, je opozorila Mateja Prosen, strokovna delavka CSD Kranj: »Veliko prošenj je za plačevanje položnic, šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave, zdravstvenega zavarovanja, za topel obrok v razdelilnici hrane...«

V nedavni anketi so ugotovili, da med uporabniki CSD Kranj prevladujejo stari od 20 do 30 let s srednješolsko izobrazbo, več je žensk. Največ urejajo denarne socialne pomoči in do pet minut čakajo, da pridejo na vrsto.