Virus vstopil tudi v podjetja

V podjetjih jim za zdaj kljub povečanemu številu zaposlenih, ki so v karanteni ali samoizolaciji, še uspeva zagotavljati redno proizvodnjo, si pa želijo dodatno pomoč države pri premoščanju težav.

Kranj – Zaradi širjenja okužbe s covidom-19 imajo v nekaterih podjetjih že težave pri zagotavljanju redne proizvodnje. Kot smo na primer pred dnevi poročali iz Železnikov, kjer imajo enega najvišjih deležev potrjeno okuženih v državi, imajo v tamkajšnjem Domelu že blizu sto zaposlenih v karanteni, zato v proizvodnji potrebujejo pomoč štipendistov, študentov in dijakov pa tudi režijskih delavcev. Preverili smo, kakšno je stanje še v drugih večjih gorenjskih podjetjih.

Tudi v kranjskem podjetju Goodyear Dunlop Sava Tires, kjer je okoli 1600 zaposlenih, že zaznavajo povečano odsotnost zaposlenih zaradi bolezni in karanten. »Z ukrepi, ki smo jih uvedli z namenom preprečevanja širjenja okužb s Sars-CoV-2, v tem trenutku zagotavljamo varno delo in nemoten potek proizvodnega procesa,« pojasnjujejo.

V podjetju Jelovica hiše so pojasnili, da je kljub številnim zaščitnim ukrepom kar nekaj zaposlenih neposredno okuženih ali pa jih je zaradi karantene sorodnikov moralo ostati doma. »Zaradi omenjenega beležimo trenutno največje organizacijske težave v sami proizvodnji. Ker smo pretežno izvozno podjetje in večino lesenih montažnih hiš izvozimo na trge Švice, Nemčije in Italije, nas tamkajšnji poslovni partnerji skoraj dnevno soočajo z zamiki in tudi odpovedmi naročil. Določen obseg proizvodnje trenutno še lahko vzdržujemo, seveda ob zavedanju, da nam takšna ekonomija obsega ne zagotavlja učinkovitega poslovanja,« pravijo.

V Iskri Mehanizmi so imeli sredi tedna osem potrjeno okuženih zaposlenih, še šest jih je v karanteni zaradi okužbe v gospodinjstvu, skupno pa so imeli do zdaj sedemnajst potrjeno okuženih. »Glede na število zaposlenih (600) izpad predstavlja problem, ki ga rešujemo z nekoliko večjim številom zaposlenih in prerazporeditvijo dela. Večji problem za nas predstavlja vsaka taka okužba v smislu obvladovanja omejitve njenega širjenja na večji obseg ljudi, ki delajo na določenem procesu. Kaj hitro bi namreč lahko povzročila resen izpad dela, s čimer smo se že srečali pri naših kupcih v Nemčiji, ki so bili enostavno prisiljeni zapreti cel proizvodni obrat. Zato je upoštevanje vseh ukrepov za nas izjemnega pomena,« pojasnjujejo.

Veliko dela od doma

V kranjskem Iskratelu je trenutno aktivno okuženih 1,3 odstotka od 527 zaposlenih. »Organizacija dela v teh izrednih razmerah terja hitro reagiranje, predvsem je pomembno ustrezno in pravočasno interno komuniciranje, pa tudi poenostavljeni delovni postopki, kot je odrejanja dela od doma ... Večina zaposlenih, 67 odstotkov, ne dela na lokaciji. Za varnost sodelavk in sodelavcev, katerih prisotnost na lokaciji je res nujna, na primer v proizvodnji, pa je poskrbljeno z vsemi zaščitnimi ukrepi, ki jih priporoča stroka, in prilagojenim režimom dela, kot je delo v več izmenah,« pojasnjujejo.

V begunjskem Elanu je prejšnji teden skupno število zaposlenih, ki so bili odsotni zaradi okužbe, znašalo nekaj nad deset, kar je bilo manj kot dva odstotka vseh zaposlenih. »V tem tednu je število nekoliko poraslo, a je po drugi strani večje število zaposlenih ozdravelo, tako da je trenutno število aktivno okuženih na primerljivem nivoju kot konec prejšnjega tedna. Poleg tega je nekaj deset zaposlenih v samoizolaciji, kjer je sicer strošek na breme podjetja. Tudi ta številka je zadnjih nekaj dni stabilna. Verjamemo pa, da ravno ukrep samoizolacije, skupaj z doslednim izvajanjem varnostnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe ter delo od doma za tiste zaposlene, ki jim narava delovnega mesta to dopušča, prispeva k temu, da nismo bili priča bolj številnemu porastu okužb,« ugotavljajo.

V Skupini SIJ, kamor sodi jeseniški Acroni, pravijo, da trenutno ob doslednem izvajanju in upoštevanju preventivnih ukrepov obvladujejo situacijo, saj jim raven naročil in prisotnost zaposlenih omogočata nemoteno proizvodnjo. Poslovne procese oziroma proizvodnjo bodo tako prilagajali le v primeru povečane odsotnosti zaposlenih. V Iskraemecu iz Kranja pa imajo trenutno v karanteni štirinajst zaposlenih, proizvodnja pa ob številnih zaščitnih ukrepih za zdaj teče nemoteno.

V podjetjih skupine Iskra ISD iz Kranja so imeli doslej le nekaj posameznih okužb, trenutno imajo med zaposlenimi tri okužene, šest pa jih je v samoizolaciji. Proizvodnja poteka nemoteno, odsotne delavce pa nadomeščajo s prerazporejanjem in z nadurnim delom. »Kljub omejitvam zaradi epidemije je poslovanje naših podjetij v skupini Iskra ISD stabilno. Trenutno lahko shajamo brez dodatne pomoči države. So pa določeni deli gospodarstva, ki so jih ukrepi za preprečevanje širjenja okužb zelo prizadeli in bo njihovo preživetje verjetno odvisno od nadaljnje pomoči države,« poudarjajo.

Kako naj pomaga država

Glede državne pomoči podjetjem pri premoščanju trenutnih težav si v Iskri Mehanizmi želijo predvsem pospešitev postopkov za izdajo karantenskih odločb. Pomagalo bi tudi, če bi država krila stroške medicine dela pri izdaji mnenja za karanteno, vsaj delno pa tudi stroške za nabavo mask, razkužil in ostalih preventivnih sredstev za zaščito. Podobnega mnenja so tudi v Elanu, kjer dodajajo, da bi država morala podjetjem v celoti ali delno povrniti tudi stroške plačila delavcem, ki so brez simptomov ali odločbe NIJZ v samoizolaciji, saj je to hiter in zelo proaktiven ukrep, ki pomembno prispeva k preprečitvi širjenja okužbe.

V Iskratelu menijo, da se bo delo na domu zagotovo v večji meri izvajalo tudi po koncu epidemije, zato pričakujejo poenostavitev zakonodaje na tem področju. Upajo tudi na podaljšanje ukrepa kritja čakanja delavcev na delo doma, saj se je ta izkazal za učinkovitega. V Jelovici hiše pravijo, da bi bile smiselne spremembe na področju dohodninske politike, kakor tudi vsaj delne subvencije plač zaposlenim, ki zaradi koronavirusa ne morejo opravljati dela.

V Iskraemecu pa menijo, da je vladni predlog za dvig minimalne plače v teh razmerah nerealen, zato si želijo, da bi ga vlada prestavila na kasnejše obdobje. Trenutno bi morali biti ukrepi namenjeni predvsem pomoči gospodarstvu preko različnih spodbud ali subvencij, pri pripravi različnih paketov pa se ministrstvo za gospodarstvo prepočasi odziva, še pravijo.