Hribi v Čičariji

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / nedelja, 12. maj 2013 / 06:00

Ostrič (1056)-Medvižica (1081 m)-Razsušica (1083 m)-Mala Plešivica (953 m)-Velika Plešivica (908 m) - Ob meji s Hrvaško, jugovzhodno od Slavnika, se razprostirajo hribi, ki presežejo tudi tisoč metrov nadmorske višine. Lahko jih povežemo v lepo krožno turo, ki povezuje pet vrhov v nizu.

Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre. Na severu meji na Matarsko podolje, na jugu pa na Belo Istro. Pokrajina se vleče proti jugovzhodu, od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem. Dva vzporedna hribovita hrbta sta polna kraških vrtač in brezen, sicer pusto pokrajino prekriva ogromno grmičevja. Omenjene ture ne priporočam za poletni čas, saj je pokrajina gola in pod vplivom neposrednega sonca. Bi bilo enostavno prevroče.

Zapeljemo se po primorski avtocesti do izvoza Kozina, kjer sledimo cesti proti Reki. V vasi Obrov zavijemo desno proti vasi Golac. Cesta postane ožja in se začne vzpenjati. Peljemo skozi Golac, naprej do zaselka Zagrad, kjer zavijemo levo na makadamsko pot in na primernem mestu parkiramo.

Nadaljujemo po makadamu in nekaj metrov pred prometnim znakom prepoved vožnje na desni strani zagledamo kolovoz, ki se začne zložno vzpenjati. Začetek poti ni označen, a kmalu zagledamo prvo markacijo. Vzpenjamo se po kolovozu, ki višje preide na širna travniška pobočja, ki jih mestoma krasijo kraški bori. Pot se položi in nas pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo proti Ostriču, ki ga kot piramido vidimo pred seboj. Zagrizemo v strmo golo pobočje, ki nas pripelje na njegov vrh. Do vrha smo potrebovali približno eno uro. Sestopimo na drugo stran vrha do kolovozne poti, ki jo vidimo pod seboj. Kolovoz se začne kmalu spet vzpenjati in na sedelcu je smerokaz proti Razsušici (Glavičorka). Kolovoz zavije levo; sledimo markirani poti v gozd. Pot nima pretiranega vzpona. Pod manjšim gozdnim sedelcem med Medvižico desno in Razsušico levo zavijemo desno, kjer se srečamo s čisto pravimi skalami, po katerih se povzpnemo do vrha Medvižice. Vrh smo z Ostriča dosegli v eni uri. Svet spominja na visokogorje. Proti zahodu se nam odpre pogled na greben, ki nas danes še čaka, v ozadju pa vidimo tudi Slavnik. Z Medvižice sestopimo po poti vzpona do sedelca, kjer nadaljujemo levo proti Razsušici. Po precej strmi gozdni poti vrh dosežemo v 15 minutah. Z dokaj nerazgledne Razsušice nadaljujemo v smeri Male Plešivice oz. Velikih vrat. Gozdna pot nas pelje mimo skale, na kateri piše Kadalo 2010; kaj naj bi pomenilo, ne vem. Markacije nas kmalu usmerijo na razgledišče, s katerega se odpre lep razgled proti morju in proti sosedi Hrvaški. Z razgledišča sestopimo nazaj na pot, od tu naprej pa priznam, da sem se malce lovila, ko sem iskala pravo pot. Skratka, sledimo gozdnemu pobočju proti zahodu. Stezase da nekako ujeti, a do pravih markacij bomo prišli šele, ko se bomo po precej širokem kolovozu kar precej spustili. Ko sestopamo po kolovozu, na skalah opazimo oranžne pike in kar naenkrat zagledamo markacije, ki nas usmerijo na drug kolovoz in strmo v breg. Pot nas vodi po na novo narejeni cesti, nato pa nas puščica usmeri v breg, ki nas pripelje na pobočje Male Plešivice. Travniški vrh, poraščen z brinjem in borovci, ima na vrhu smerokaz ter skrinjico z vpisno knjigo in žigom. Sestopimo na sever proti makadamski cesti mimo vodovoda. Po cesti se spustimo do prevala Velika vrata, kjer nadaljujemo desno in takoj levo v breg čez ogrado. Vzpenjamo se po pašniku mimo dišečega žajblja. Precej strm vzpon nas pripelje do neporaščenega vrha Velike Plešivice. Z Razsušice smo do vrha Velike Plešivice potrebovali dve uri. Z vrha sestopimo čez pašnik nazaj do ceste, po kateri se vrnemo proti vasi Zagrad, ki jo dosežemo po približno 45 minutah. Naredili smo lepo krožno turo z malce raziskovanja po manj znanem delu Slovenije.

Nadmorska višina: maks. 1083 m
Višinska razlika: skupaj pribl. 600 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 zvezdici