DDV bo višji, kriznega davka še ne bo

"Slovenijo je kot letalo, ki izgublja višino in kjer bi vsak potnik rad odločal o cilju poleta," je ukrepe države komentiral minister Uroš Čufer.

Ljubljana - Po celotedenskem spreminjanju nacionalnega reformnega programa in programa stabilnost javnih financ sta predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer včeraj predstavila ukrepe. Davek na dodano vrednost bo višji od 1. julija za dve odstotni točki, znižana stopnja DDV za odstotno točko. Letošnji proračunski primanjkljaj bo 7,8-odstoten, javni dolg se bo povzpel na 61 odstotkov BDP.

»Naši prioriteti sta dve, oživitev gospodarstva in konsolidacija javnih financ,« je napovedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Konsolidacijo bo država izvedla s kombinacijo zvišanja prihodkov in zniževanja odhodkov. »Slovenija potrebuje trajne ukrepe v višini približno milijardo evrov, približno polovico na odhodkovni in polovico na prihodkovni strani. Ukrepe pošteno prelagamo na vse sloje prebivalstva,« pa je razložil minister Čufer.

»Najprej uvajamo višjo stopnjo DDV, s prihodnjim letom uvajamo davek na nepremičnine, ustavili bomo nadaljnje padanje davka na dobiček, tu je tudi davek na srečke, sodne takse in podobno,« je novosti na prihodkovni strani opisala predsednica vlade, ki ne izključuje uveljavitve kriznega davka s prihodnjim letom. Na odhodkovni strani še vedno veljajo ukrepi ZUJFA iz preteklega leta, z dodatnimi ukrepi pa naj bi pridobili še približno 160 milijonov evrov.

Minister je aktivnosti predstavil v treh stebrih. Največ pozornosti namenja oživitvi gospodarstva in uravnoteženja javnih financ.

Sprejeli so tudi odločitve o privatizaciji državnih podjetij, znižanju proračunskega primanjkljaja in tudi, da Slovenija ostane podpovprečno zadolžena država. Sledijo strukturne reforme, od učinkovite pravne države do večje prožnosti dela, učinkovitega javnega sektorja, spodbujanje podjetništva in podobno.

»Zavedamo se, da dvigi davka na gospodarstvo ne vplivajo pozitivno, zato smo izbrali višjo stopnjo DDV, saj najmanj vpliva na gospodarsko rast. V praksi to pomeni, da bo ob celotni konverziji dviga davka v cene povprečni strošek družine višji za 2,3 evra,« pojasnjuje premierka. Dvig DDV naj bi v proračun prinesel 250 milijonov evrov na leto.

Vlada je določila tudi seznam podjetij v državni lasti za prodajo. Med njimi so pri nekaterih postopki že v teku (Adria Airways, Elan, Fotna, Helios in drugi), za druge bodo postopek zagnali (Aerodrom Ljubljana, Adria Airways tehnika, Nova KBM, Gospodarsko razstavišče, Žito in druge).

Na področju sive ekonomije bo prioriteta zakon o delu na črno oziroma preverjanje razkoraka med dohodninskimi napovedmi in premoženjem državljanov. Tu je tudi programska podporo, ki onemogoča popravljanje podatkov za nazaj, oziroma nekakšna tiha uvedba davčnih blagajn.

Proti povišanju DDV so bili ta teden vsi, tako gospodarstveniki kot sindikati oziroma tako delodajalci kot delavci. Tako v Gospodarski zbornici Slovenije, ki jo vodi Samo Hribar Milič, pravijo, da bi morali ob zadolževanju poskrbeti za rast gospodarstva, predvsem izvoz. Z novimi davki bo gospodarstvo le še bolj obremenjeno in bo nova cokla razvojnemu zagonu in lahko sprožijo novo spiralo varčevanja. Dušan Semolič, predsednik zveze sindikatov, ni zadovoljen: »Pričakujemo ukrepe za gospodarsko rast in nova delovna mesta.«