V primežu korupcije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 10. maj 2013 / 06:00

Čeprav se tega počasi že sami začenjamo zavedati, je mednarodna raziskava neusmiljeno pokazala, da skoraj vsi slovenski menedžerji menijo, da je korupcija sestavni del našega poslovnega okolja.

Po korupciji na prvem mestu
Ta teden so bili javnosti predstavljeni rezultati raziskave svetovalnega podjetja Ernst & Young o korupciji in podkupovanju v svetovnem gospodarstvu, ki so za Slovenijo šokantni. Kar 96 odstotkov slovenskih menedžerjev namreč meni, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa, kar nas postavlja za svetovne rekorderje. Sodeč po rezultatih omenjene raziskave je evropsko povprečje 39 odstotkov, Sloveniji pa po korupciji in podkupovanju sledijo Kenija (94 odstotkov) Hrvaška (90 odstotkov), Nigerija, Ukrajina, Slovaška, Grčija in Srbija. Najmanj črnogledi glede korupcije so menedžerji v Švici ter v skandinavskih državah Finski, Švedski in Norveški. Nekoliko spodbudnejši je podatek, da je »samo« 46 odstotkov slovenskih menedžerjev odgovorilo, da je za pridobitev posla v njihovi dejavnosti potrebna podkupnina, vendar se tudi po tem kriteriju uvrščamo zelo visoko – na drugo mesto takoj za Nigerijo (50 odstotkov). V raziskavi je sicer sodelovalo več kot tri tisoč članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav, večinoma evropskih. Opravili so 3459 anonimnih pogovorov v lokalnem jeziku prek telefona, spleta ali osebno z zaposlenimi v velikih podjetjih, so pojasnili v Ernst & Youngu. Rezultati zadnje raziskave so kljub vsemu precej presenetljivi, ne nazadnje se je Slovenija v prejšnji raziskavi Ernst & Young, v kateri so merili indeks korupcije za leto 2012 v 174 državah, uvrstila na 37. mesto, pri čemer je 174. mesto predstavljalo najbolj skorumpirano državo.

Policija ima novi pooblastili
V soboto je začel veljati nov zakon o policiji, ki ji podeljuje novi pooblastili, namenjeni preprečitvi nasilja in izgredov na slovenskih športnih prizoriščih. Prvo pooblastilo je ukrep prepovedi udeležbe na športni prireditvi. Policist jo lahko takoj ustno izreče osebi, ki jo zaloti pri dejanju z znaki nasilja ter je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bo nadaljevala kršenje javnega reda. Če izgrednik tega ne stori, ga policist odstrani in ga lahko dodatno kaznuje z globo od tristo do osemsto evrov. Policija odredbo v dveh dnevih od izdaje pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi ali razveljavi. Tistim, ki najmanj dvakrat kršijo ukrep, lahko preiskovalni sodnik na predlog policije odredi javljanje na območni policijski postaji ob začetku določenih športnih prireditev. Drugo pooblastilo pa je izrekanje prepovedi potovanja na športna tekmovanja, kar bo še posebej prišlo v poštev pri potovanjih problematičnih navijaških skupin. Policija bo sedaj lahko prekinila potovanja navijačev, ki že pred odhodom ali med potovanjem kršijo javni red. Prekinitev potovanja lahko odredijo ustno in traja do konca športne prireditve oziroma dokler se udeleženci ne razidejo. Novi policijski pooblastili sta po besedah Miroslava Žaberla, generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge, korak naprej v boju s huliganstvom, ki nima nobene zveze s športom oziroma navijaštvom. »Ukrepa sta prilagojena tistim posameznikom, ki niso sposobni dojeti, da športne prireditve niso namenjene izživljanju in kršenju zakonov,« pa je dejal Alojz Senčar, vodja sektorja splošne policije. Napovedal je tudi preventivno akcijo Žoga je za igro, ki jo bodo skupaj s tujimi policijami izvajali med evropskim prvenstvom v košarki v Sloveniji (med 4. in 22. septembrom). Povabili bodo namreč vsaj po dva predstavnika policije sodelujočih držav, z njimi bodo izmenjevali podatke o navijaških skupinah in podobno.

Teden Rdečega križa
V sredo, na mednarodni dan Rdečega križa, se je v Sloveniji začel tudi tradicionalni teden Rdečega križa pod geslom 150 let humanitarnega dela – Kri rešuje življenja. Letos namreč mineva 60 let prostovoljnega, anonimnega in neplačanega krvodajalstva pod okriljem Rdečega križa Slovenije (RKS), ki predstavlja eno izmed najpomembnejših programskih področij v 150-letni tradiciji humanitarne dejavnosti RKS, je pojasnil predsednik RKS Franc Košir. V šestih desetletjih so tako zabeležili več kot pet milijonov krvodajalcev, ki so s svojo krvjo bolnikom omogočili zdravljenje ali jim celo rešili življenje, število krvodajalcev na akcijah pa je v zadnjih letih preseglo številko 110 tisoč, kar nedvomno kaže, da krvodajalstvo še naprej ostaja najbolj množična in najbolj plemenita oblika solidarnosti v Sloveniji, dodaja Košir. V kriznih časih pa je pomembna vloga RKS tudi pri razdeljevanju pomoči socialno najbolj ogroženim. Število prejemnikov pomoči se je namreč po podatkih RKS v zadnjih štirih letih povečalo kar za 40 tisoč, na skupno 150 tisoč prejemnikov, ki pridejo po pomoč od šest- do osemkrat na leto. Med njimi so najbolj ogrožene so starejše samske ženske oz. vdove z nizko pokojnino.