Travniška kadulja - žajbelj s travnikov

Še tako navadne in vsakdanje rastline postanejo neskončno zanimive tisti hip, ko jih pogledamo od blizu. To še kako velja za travniško kaduljo, ki v tem času krasi naše travnike, a si navadno ne vzamemo niti toliko časa, da bi ji namenili spodoben pogled.

Čeprav je na naših tleh zelo razširjena, večina ljudi sploh ne pozna njenega imena. Moram priznati, da bi na to nevsiljivo krasotico letos morebiti pozabila tudi sama, a me je na prvomajskem sprehodu nečakinja pobarala, kaj je to za ena rožica. Potem ko sem ji skromno razložila nekaj o njej, sem si zaslužila prekrasen kaduljin šopek. Otroci so res zlati, a to je že drugo področje. No, k temu, da sem ji namenila mesto v naši rubriki, pa me je spodbudil še en dogodek. Na obisku na deželi smo z domačini posedali na klopci, ob kateri se je razprostiral travnik. Na njem je bilo kar modro vijolično od cvetočih travniških kadulj. Pod vtisom nečakinjine zvedavosti sem tudi sama pobarala prisotne, če nemara poznajo to prečudovito rožico. Odgovor večine žensk se je glasil nekako takole: »Saj mi je znana, samo ne vem točno, kako se ji že reče.« No, čast je navsezadnje rešil domačin, ki je rekel: »Ja, to je pa travniška kadulja, ljuba Marija, kako ne veste tega!« Takrat so vse v en glas rekle: »A to je travniška kadulja ... saj res ...«

Kadulja se predstavi
Da ne bo dvomov, o kateri rastlinici je govora, jo najprej temeljito opišimo. Travniška kadulja (Salvia pratensis), ki je ena najbližjih sorodnic žajblja (Salvia officinalis), cveti od maja do septembra na travnikih in pašnikih skoraj povsod po Sloveniji – v nasprotju z žajbljem, ki pri nas naravno uspeva le ponekod na kraškem robu in okolici. Cvetovi so od blizu res na moč podobni žajbljevim, le da so bolj vijoličasti in da jih je več. Cvetovi so dvoustnati s trikrpato spodnjo ustno. Zgornja ustna je velika, ukrivljena. Prašniki niso daljši od cvetnega venca. V navideznih vretencih je do dvanajst cvetov. Socvetje je valjasto. Listi v pritlični rozeti oz. podporni listi so jajčasti, zeleni, zgrbančeni, z dvojno narezanim robom. Stebelni listi so manjši od listov v pritlični rozeti. Zgornji deli stebla, podporni listi in cvetovi so žlezasto dlakavi. Sicer naj bi pri nas uspevalo osem vrst kadulje, ki se obnesejo kot krepka divja začimbna zelenjava ali grenko zelišče.

Nabiranje, sušenje in uporaba
Travniško kaduljo nabiramo ob cvetenju, to je med majem in avgustom. Nabiramo cvetoča stebla z listi. S stebel osmukamo cvetove in liste. V zgornji tretjini stebla so cvetovi zelo lepljivo smolasti. Cvetove in liste nato sušimo cele na toplem senčnem mestu in jih zdrobimo šele tik pred pripravo čaja. V zdravilne namene so travniško kaduljo uporabljali le poredkoma, saj je žajbelj od nekdaj veljal za učinkovitejšo zdravilno rastlino. V ljudskem zdravilstvu njene pripravke uporabljamo za čiščenje organizma in lajšanje prehlada. Pri vnetjih v ustni votlini in v žrelu ter pri zadahu iz ust se obnese kot učinkovito grgralo. Na kratko, ima podobno razkužilen učinek na dihala kot žajbelj. Vsebuje eterično olje, čreslovine in flavonoide. Kot vsako grenko zelišče in zelenjava tudi travniška kadulja spodbuja prebavo, predvsem pa presnovo. Morda je treba opozoriti, da tujon, ki ga vsebuje njeno eterično olje – tako kot pri žajblju – v manjših količinah učinkuje kot poživilo in krepčilo, v večjih pa, posebno v kombinaciji z alkoholom oz. etanolom, kot živčni strup.

V poparku
Čaj pripravimo v obliki poparka: dve žlički pravkar zdrobljenih listov in cvetov poparimo s skodelico vrele vode in po 5 minutah precedimo. Čeravno ima sveža travniška kadulja zelo svojevrsten vonj, je njen čaj presenetljivo prijetnega in blago aromatičnega okusa. Tak čaj lahko pijemo kar tako, če pa želimo pripraviti čaj za zdravilne namene, pustimo zelišče v vodi 10 do 15 minut, saj se na ta način izluži več čreslovin. Ta čaj dobi nekoliko neprijeten, močen in trpek priokus, zato ga uporabljamo v majhnih količinah.

V vinu
Za krepčilo se obnese kaduljino vino, ki ga pripravimo tako, da polno pest sveže nabranih cvetov damo v 1 liter belega vina in tekočino po treh tednih precedimo. Dobimo okusno vino, ki ga je treba imeti na hladnem in ga popiti v dveh tednih.

Na sadni in zelenjavni solati
Cvetovi se obnesejo kot okras in blago aromatičen poudarek zelenjavnih jedi, namazov in sadnih solat. Jedem jih dodamo na koncu priprave in jih ne kuhamo, saj se na vročini razbarvajo in izgubijo obliko. Še bolj kot cvetovi so okusni mladi listi in poganjki, ki se obnesejo kot dodatek solatam in za pripravo cvrtja z jajci.