Maratonska leta Andreja Sajovca

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Če dočakaš 42 let, potem se spodobi, da pretečeš dvainštiridesetkilometrsko maratonsko razdaljo. Tako nekako velja sveto pravilo med rekreativnimi tekači, vendar Andrej ni tekač ...

Andrej Sajovec iz Trboj je kolesar. No, še prej je oče dveh hčera, soprog, sin, brat in še direktor AS Arta in seveda zelo dober prijatelj, saj če bi to ne bil, teh vrstic ne bi bilo. In ker je bivši profesionalni kolesar, ki je potem kolo pod sabo zamenjal s kolesi na servisnem stojalu, pomeni, da se je po kolesarski karieri posvetil zgolj servisiranju koles. V servisiranju se je pravzaprav znašel precej bolje kot pa na tekmovanjih. Dokaz za to trditev je dejstvo, da se kot tekmovalec ni nikoli udeležil olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, kot serviser slovenske kolesarske izbrane vrste pa je bil nekajkrat tako na olimpijskih igrah kot na svetovnih kolesarskih prvenstvih. In prav ta čast je prišla zgolj zaradi tega, ker je Andrej Sajovec eden od najboljših serviserjev koles ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. To priznavajo vsi tisti tekmovalci, ki so kadarkoli sodelovali z njim. Zdaj, ko je prišel v peto desetletje, se je umiril v domačem kolesarskem servisu in prodajalni koles, tako da mu ostaja več časa za družino, prijatelje in kolesarjenje. Njegov AS Art je čisto pravo ime za umetniško delavnico Andreja Sajovca. Komur Andrej servisira ali proda kolo, ta se drugače pelje po cesti.

In ker je Andrej, veliki Andro, tudi svoje rojstne dneve praznuje med prijatelji na kolesu. Vsako leto na isti datum povabi najboljše frende in kupce oz. stranke (tega ne bi smel napisati ali pač …) ter jih nažene s specialkami prekolesariti kakih 42 kilometrov, v glavnem po srednje zahtevni trasi, ker je tudi Andro slovel kot kolesar »rouleur«, kar pomeni, da mu še danes ustrezajo srednje dolgi klanci, vetrovne ravnine, hitri zaviti spusti, nič zaviranja …

V cilju se peče meso, debatira o umetnosti in kolesarstvu, pije, poje in poje vse, kar se speče. Dvainštirideset je veliko za tekača in čisto malo za kolesarja.