Prvomajska srečanja v Kamniški Bistrici ne minejo brez članov DKD Solidarnost in Mestne godbe Kamnik.

Brez dela in poštenja ne bo uspeha

Prvomajska srečanja v dolini Kamniške Bistrice številne obiskovalce od blizu in daleč privabljajo že devetdeset let. Letošnji slavnostni govornik je bil član DKD Solidarnost Janez Maleš.

Kamniška Bistrica - Prvomajsko praznovanje se je v občini Kamnik začelo že ob pol štirih zjutraj s tradicionalno budnico Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu. Godbeniki so zjutraj in dopoldne obiskali večji del občine, bujenje pa so ob 11. uri sklenili ob planinskem domu v Kamniški Bistrici, kjer prvomajska praznovanja organizirajo že vse od leta 1923. Tudi letos so obiskovalce z rdečimi nageljni pričakali člani OO SD Kamnik–Komenda.

Dolgoletnim organizatorjem, članom Delavskega kulturnega društva Solidarnost zadnjih nekaj let pomaga Občina Kamnik in tudi letos je zbrane kot prvi nagovoril župan Marjan Šarec. »Današnji dan je praznik spomina in opomina. Na mladih ljudeh in politikih nove generacije je, da stvari obrnemo v drugo smer. Prva in edina kvaliteta, ki jo moramo imeti in vodi k rešitvi, je poštenje, dokler tega ne bo, tudi razvoja ne bo in dokler delo ne bo cenjeno, ne bo uspeha,« je med drugim poudaril župan in govorniško mesto predal nekdanjemu predsedniku občinskega sindikalnega sveta in DKD Solidarnost Janezu Malešu, ki je zbranim osvetlil dolgoletno tradicijo prvomajskega praznovanja v Kamniški Bistrici in bogato delovanje društva. Leta 1923 je oblast takšna praznovanja preganjala, zato so delavci – večinoma iz tovarne Titan, ki so bili člani DKD Solidarnost, iskali prostor, kjer ne bi bili na očeh, in izbrali so dolino Kamniške Bistrice. Praznovanja niso organizirali le med letoma 1940 in 1948, sicer pa so vsako leto privabili več sto obiskovalcev iz širše okolice; pred štiridesetimi leti se je praznovanja udeležil tudi Tito, je poudaril slavnostni govornik. »Tradicija praznovanja prvega maja je v devetdesetih letih zbledela, a v naših krajih ni bila prekinjena; razlike med dogajanji pred leti in danes pa so vendarle velike. Včasih so se delavci morali boriti za delavske pravice, krajši delavnik, socialne pravice ... Danes pa se jih vse več bori zgolj za svojo osnovno pravico, ki jo zagotavlja ustava, to je pravica do dela. Danes politiko pustimo pri miru, saj jo imamo vsak dan čez glavo. Vsaj danes odmislimo črne misli in pesimizem, v prijetni družbi za hip pozabimo na skrbi, v upanju za lepše čase,« je sklenil Janez Maleš.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 24. julij 2021 / 06:00

V visokogorju še vedno nujna zimska oprema

Kranj – Gorski reševalci so letos do torka posredovali skoraj tristokrat, kar samo potrjuje, da so razmere v gorah še vedno izjemno zahtevne. O tem govori tudi podatek, da je do torka v gorskih nes...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 23. september 2009 / 07:00

Gradnja blokov in dvorane v Lescah

Leščani se bolj strinjajo z mnenjem vodstva svoje krajevne skupnosti kot pa radovljiške občine.

Naklo / sreda, 23. september 2009 / 07:00

Dražje odlaganje odpadkov

Stroški odlaganja komunalnih odpadkov so se povečali, zato Komunala Kranj predlaga višje cene. Občina Naklo je sprejela nove tarifne postavke za storitev odlaganja.

Kronika / sreda, 23. september 2009 / 07:00

Vse o varnosti na enem mestu

Na Primskovem v Kranju so se v soboto predstavile različne službe za zavarovanje in reševanje življenja in premoženja.

Medvode / sreda, 23. september 2009 / 07:00

Graja občini za cesto v Žlebe

Medvode - Turistična zveza Medvode je trinajsto leto podelila priznanja akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna, sicer projekta Turistične zveze Slovenije. Podelili so deset pri...

Gospodarstvo / sreda, 23. september 2009 / 07:00

Prek Srbije tudi v Rusijo

Marmor iz Hotavelj želi tudi s pomočjo nove tovarne v Topoli v Srbiji priti na trge jugovzhodne Evrope in Rusije.