Vstajniki zavili v kino

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 3. maj 2013 / 06:00

Pete vseslovenske ljudske vstaje se je udeležilo le okoli tisoč protestnikov. Notranji minister Gregor Virant se brani očitkov, da je neupravičeno prejemal posebne popuste za letenje z Adrio Airways.

Vstajniki predstavili enajst zahtev
Slovensko vstajniško gibanje je izgubilo začetni zagon, vsaj po udeležbi na peti t. i. vseslovenski ljudski vstaji sodeč. Na praznik upora proti okupatorju se je namreč v Ljubljani zbralo okoli tisoč (po štetju policije) do 1500 (po štetju organizatorjev shoda) protestnikov. Protest je minil mirno, zapletlo pa se je, ker je del protestnikov zasedel objekt nekdanjega Kina Triglav v Mostah, ga polepili z napisi »naša last« in si v njem ogledali dokumentarni film Razlogi za bes. Z akcijo so menda želeli opozoriti na številne prazne prostore in stanovanja v mestu, medtem ko številni nimajo kje bivati, se družiti ali delovati. Po ogledu filma je predstavnik lastnika, redovne skupnosti salezijancev, Peter Rojko in kasneje še policija protestnike pozvala, naj objekt zapustijo, kar so po končani »skupščini« tudi storili. Na shodu so sicer prebrali zahteve, ki jih je oblikovalo enajst društev in gibanj. Med drugim so zahtevali predčasne volitve najkasneje v roku šestih mesecev, nujne ukrepe proti politični in sistemski korupciji in klientelizmu, spremembo zakonodaje na področju financiranja strank, ki bo omejila korupcijo, ter transparentnost pri porabi javnega denarja in pri kadrovanju na državni in občinski ravni ter v državnih podjetjih. Zahtevali so tudi takojšen umik politikov, ki jih bremenijo utemeljeni sumi ali celo pravnomočne obtožnice zaradi korupcije in klientelizma. Ena od zahtev je bila tudi sprejem etičnega kodeksa in vzpostavitev razsodišča za poslance, sodnike in tožilce. Med zahtevami, ki so jih prebrali pred ljubljanskim Magistratom, je bila tudi tista za več neposredne demokracije, za instrument ljudske nezaupnice, s katero bi lahko odpoklicali neetične župane in poslance, pa tudi za spremembo volilne zakonodaje, ki bi omogočila večji vpliv volivcev na sestavo Državnega zbora. Zahtevali so tudi spremembo politike varčevalnih ukrepov po diktatu Evrope, ki da ljudi potiska v revščino in razgrajuje javni zdravstveni, šolski in kulturni sistem, namesto hitre privatizacije pa naj se uveljavi odgovorno vodenje podjetij. Organizatorji protestov sicer pravijo, da kljub slabši udeležbi vstajniško gibanje ne bo zamrlo.

Kako poceni je letel Virant?
Minister za notranje zadeve in predsednik Državljanske liste Gregor Virant se mora te dni braniti očitkov, da je v obdobju 2009–2011 s svojo družino z Adrio Airways letel po znatno ugodnejših cenah kot drugi kupci vozovnic, kakor je poročal časnik Dnevnik. Ceneje naj bi po pisanju časnika letel tudi na račun popustov, ki jih je dobil na podlagi poslovnega sodelovanja Adrie z ljubljanskim hotelom Park, v katerem je bil v tem času zaposlen njegov soimenjak Gregor Virant. Tako naj bi februarja 2010 za let do Frankfurta odštel manj kot drugi potniki – 150 evrov na osebo, medtem ko znaša povprečna cena v redni prodaji skoraj dvakrat več. Po poročanju Dnevnika naj bi mu to omogočil takratni prvi mož slovenskega letalskega prevoznika Tadej Tufek. Gregor Virant je v odzivu na očitke izrazil začudenje in ogorčenje, ker se je znašel na seznamu tistih, ki so prejemali ugodnosti Adrie Airways. Teh je bilo kar precej, je pokazala posebna revizija; Dnevnik našteva še nekdanjega evropskega poslanca Miho Brejca, predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca, nekdanjega predsednika upravnega odbora Adrie Airways Maksa Tajnikarja in veleposlanik v Londonu Iztoka Jarca. »Imam občutek, da se mi dogaja krivica. Bil sem zelo pogost potnik Adrie in od nje nikoli nisem niti zahteval niti pričakoval kakršnih koli privilegijev in ugodnosti. Kljub temu da sem bil pogost potnik, nobene vozovnice nisem dobil zastonj, kolikor se spomnim, nobena ni bila cenejša od sto evrov,« se je odzval Virant in zagotovil, da bo odstopil z vseh funkcij, če se ugotovi, da je naredil kaj nezakonitega ali neetičnega.

Prostovoljci so zaželeni
Rok za prijavo med prostovoljce na EuroBasketu 2013, torej na septembrskem evropskem prvenstvu v košarki, ki bo potekalo v Sloveniji (tudi na Jesenicah), se nezadržno izteka. Iz Košarkarske zveze Slovenije so zato ta teden opozorili, da je časa, da se košarkarski zanesenjaki pridružijo ambasadorju prostovoljcev Marku Miliču, le še do 5. maja, tj. do nedelje. Starostna omejitev za prijavo je 18 let, mlajši pa se lahko prijavijo le v skupini in s spremstvom odgovorne polnoletne osebe prek košarkarskih klubov. Prostovoljci lahko sicer pri organizaciji EuroBasketa 2013 pomagajo na naslednjih delovnih področjih: tekmovalni del, informacijska tehnologija, mediji, akreditacije, info točke, transport, usmerjanje občinstva, atašeji ekip, promocije, VIP, brisanje parketa, podpora organizaciji in navijaške cone. V prvem delu bo v vsakem mestu potrebnih okoli 150 prostovoljcev, v drugem in finalnem delu približno štiristo. Priporočeno je znanje tujih jezikov in čim daljša časovna razpoložljivost v času prvenstva. Več o tem pa na spletni strani www.eurobasket2013.org.