Kislo-grenki prvi maj

Prvi maj je tu. In če to pomlad še ni bilo časa, da bi kaj postorili za svoje telo in dušo, so ti dnevi kot naročeni za malce zdravja iz narave. In kar težko je izbrati, kajti ob prvem maju je izbira čistilnih in krepilnih rastlinic na travniku in vrtu resnično bogata.

Tokrat bomo primerno prazniku svoje telo okrepili in osvežili s svežimi in nenavadnimi dobrotami z vrta. Z rabarbaro in artičoko vam kličemo živel prvi maj!

Kisla rabarbara
Rabarbara (Rheum officinale) številnim povzroča sive lase, saj ne vedo, ali bi jo uvrstili med sadje ali zelenjavo. Čeravno jo uporabljamo kot sadje, uradno sodi med zelenjavo. Pri uživanju se moramo listu povsem izogniti, njena stebla pa uspešno rešujejo težave s prebavo in krepijo ljudi, ki se počutijo brez energije in delovnega elana. Čeravno ob rabarbari pogosto kremžimo obraz, saj je silno kisla, naj pomlad ne gre mimo nas brez teh svojevrstnih okusnih stebel. Zaradi močne kislosti bi pričakovali, da je obilno založena z vitaminom C, ki običajno povzroča kislost, ampak ni čisto tako. Resda vsebuje nekaj vitamina C, ampak bistveno bolj bogato je obdarjena z vitamini B skupine, predvsem z vitaminoma B3 in B5 ter folno kislino. Slednji skrbijo za dobro počutje, zdravo kožo in lase, pomagajo pri premagovanju stresa in nasploh ugodno vplivajo na možgane in živce. K pomirjanju živčevja pripomore tudi kalcij, ki je rabarbarin pomemben adut, velika količina kalija pa spodbuja odvajanje vode iz telesa. Ker je bogat vir kalcija, je rabarbara odlično živilo za ženske v menopavzi, saj preprečuje izgubo kostne gostote in naj bi zmanjševala tveganje za osteoporozo. Poleg tega lajša tudi vročična oblivanja. Dietetična vlakna, ki so v steblih rabarbare, naj bi zniževala holesterol in zmanjševala tveganje za aterosklerozo. Rabarbara je odličen vir vlaknin, razstruplja, odstranjuje maščobe in preprečuje zaprtost. V kulinariki uporabljamo zgolj stebla, tiste rožnate palčice, iz katerih poganja velik zelen list. Pazimo, da pri pripravi zares odstranimo list v celoti, saj je poln oksalne kisline, ki je škodljiva. Olupimo tudi stebla, saj je omenjena kislina tudi v nitastem olupku. Rabarbaro smemo uporabljati le do konca junija, kajti starejši so listi in listni peclji, tem več oksalne kisline vsebujejo. Oksalna kislina med presnovo v črevesju nase veže kalcij, zato rabarbare ne uživamo vsak dan, temveč dvakrat na teden. Na ta način tudi najbolje razvije svoje zdravilne učinke. Pri težavah z želodčno kislino in razdraženo želodčno sluznico moramo biti pri uživanju rabarbare previdni. Drobno narezani koščki rabarbare osvežijo sleherno sadno kupo. Rabarbarin kompot in sok, oslajen z medom, gasi žejo in je krepilna jed za slabotne in prebolevnike. Na moč okusen je mlečni riž, ki smo ga skuhali skupaj z rabarbaro. Z rabarbaro v receptih nadomeščamo jagodičevje, zlasti se obnese kot zamenjava za brusnice. Iz nje lahko pripravimo tudi pite, torte, mafine, narastke in kakopak – marmelado.

Grenka artičoka
Artičoka (Cynara scolymus), ta okusna in nenavadna sredozemska lepotička, potrebuje veliko toplote in sonca. Na Primorskem prezimi brez težav, drugje v naši mali državi pa potrebuje precej pomoči. Artičoka nam v prehrani ponudi omesenela, še ne odprta mlada socvetja. Užitni so tudi njeni mladi listi. Najpomembnejša sestavina artičoke je grenčina cinarin. Da lahko ureja težave jeter in spodbuja izločanje žolča, pa potrebuje pomoč magnezija, železa in vitaminov iz skupine B. In ima jo! Poleg tega vsebuje še vitamina C in K, betakaroten, kalcij, folno kislino, kalij, fosfor, magnezij in natrij. Če bo artičoka pogosto na krožniku, nas bo gnala na vodo in preprečevala nastanek žolčnih kamnov. Poleg tega znižuje raven holesterola in trigliceridov v krvi, pospešuje prebavo in spodbuja črevesno floro. Artičoko lahko uživamo z listi, oluščeno, toplo ali hladno. Artičoke lahko vlagamo v kis, zamrznemo, pečemo, kuhamo, cvremo, polnimo z različnimi nadevi. Uporabimo jo lahko tudi v juhah, mlade artičoke pa lahko jemo surove. V ljudskem zdravilstvu pri motnjah prebavil, kot so napenjanje in občutek napetosti v trebuhu ter slabost zaradi slabega delovanja jeter, in kot sredstvo za hitrejše okrevanje uporabljajo tudi artičokin čaj. Pripravimo ga iz listov, ki so sicer zelo grenki, vendar vsebujejo največ zdravilnih učinkovin: 1 žličko drobno sesekljanih listov artičoke prelijemo s 150 mililitri vroče vode, pustimo stati 10 minut in spijemo po eno skodelico dva- do trikrat na dan, najbolje pol ure pred jedjo.