Klopne bolezni puščajo trajne posledice

Besedilo: Mojca Šimenc
Kategorija: Nasveti / sreda, 18. marec 2009 / 06:00

Pomlad ne prinese samo veselja z aktivnostmi v naravi, pač pa tudi klope. Najbolj nevarni, lahko celo usodni bolezni, ki ju klopi prenašajo, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Za prvega zdravilo ne obstaja, se je pa moč učinkovito zaščititi s cepljenjem.

Klopni encefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Povzroča jo virus, ki ga prenašajo okuženi klopi. Zboli lahko vsak, ne glede na spol in starost, večje tveganje za okužbo pa je pri tistih, ki se več gibajo v naravi.

Klopni encefalitis (KME): Slovenija v vrhu po incidenci

Svetovna zdravstvena organizacija je klopni meningoencefalitis opredelila kot resno akutno bolezen osrednjega živčevja, ki lahko povzroči celo smrt ali ima dolgotrajne nevrološke posledice pri 35 do 58 odstotkih bolnikov. Smrtnost zaradi bolezni znaša od 0,5 do 20 odstotkov. KME je endemičen v večini evropskih držav, Ruski federaciji in morebiti na Kitajskem. Je najbolj pomembna virusna bolezen, ki jo prenašajo členonožci v Evropi in v nekaterih drugih državah. Predstavlja resni zdravstveni problem. Klopni encefalitis je po podatkih ISW-TBE (International Scientific Working Group on Tick-Borne Encephalitis) – predstavljeni so bili na letošnji svetovni konferenci na Dunaju, razširjen v 27 evropskih državah, vsako leto pa, kot pravi prof. dr. Michael Kunze iz Inštituta za socialno medicino na Medicinski fakulteti na Dunaju, odkrijejo nova območja pojavljanja bolezni. Med leti 1990 in 2007 je za klopnim meningoencefalitisom v Evropi zbolelo več kot 157 tisoč ljudi. Države, ki veljajo za endemična območja klopnega meningoencefalitisa (KME), so: Rusija, Češka, Slovaška, Nemčija, Latvija, Švica, Poljska, Avstrija in Slovenija. Slednja se z incidenco 13,6 /100.000 prebivalcev med evropskimi državami uvršča celo na tretje mesto. Lani je pri nas zbolelo 246 ljudi, leta 2006 pa 445.

Za klopni meningoencefalitis zdravilo ne obstaja

Vzorčni primer zajezitve incidence je Avstrija, kjer se je zaradi cepljenja število zbolelih v zadnjih letih zelo zmanjšalo: leta 1979 je za klopnim meningoencefalitisom zbolelo 677 ljudi, lani pa le še 86. S povečanjem precepljenosti so v skupini oseb do 50 let zmanjšali obolelost za 95 odstotkov. Avstrija je tudi edina od držav, ki veljajo za endemična območja, kjer beležijo trend upadanja incidence, povsod drugod se število obolelih povečuje. Podatki iz leta 2006 so zgovorni: na Češkem, kjer je stopnja precepljenosti 10-odstotna, je za KME zbolelo več kot tisoč ljudi, v Avstriji, kjer je stopnja precepljenosti 80-odstotna, pa 84 ljudi. V Sloveniji je cepljenih okrog 10 odstotkov ljudi, cepljenje pa je obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu. Specifično zdravljenje klopnega meningoencefalitisa ne obstaja, saj zanj ne obstaja učinkovito zdravilo. Zdravljenje, ki je simptomatsko, poteka v bolnišnici, njegovo trajanje pa je odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja. Zoper klopni meningoencefalitis se je mogoče zaščititi s cepljenjem, ki je, enako kot v vseh drugih evropskih državah, samoplačniško. Priporočljivo je, da se cepimo v zimskih mesecih, saj tako dosežemo zaščitni nivo protiteles, še preden klopi postanejo aktivni. Prva dva odmerka cepiva si sledita z enomesečnim zamikom, tretji pa čez 9 do 12 mesecev. Obnovitveni odmerki cepiva sledijo prvič po treh letih, potem pa vsakih pet let.

Lymska borelioza je najpogostejša klopna bolezen

Klopi pa ne prenašajo samo klopnega meningoencefalitisa. Okužijo nas lahko tudi z drugimi boleznimi, od katerih je najbolj pogosta lymska borelioza. Slednja je v Sloveniji endemična, letno pa na IVZ prijavijo od dva do skoraj štiri tisoč primerov bolezni. Vendar je po nekaterih ocenah število dejansko obolelih celo do trikrat večje. Povprečna incidenca bolezni v zadnjih petih letih pri nas sicer znaša 198 / sto tisoč prebivalcev. Razlike v obolevnosti po posameznih področjih so zelo velike, v nekaterih gorenjskih občinah je bila incidenca celo 1000 / sto tisoč prebivalcev, kar pomeni, da se je okužil vsak deseti. Najpogosteje obolevajo bolniki med 35. in 65. letom starosti, pri otrocih pa je največ obolelih starih od 4 do 6 let. Lymska borelioza poteka v treh fazah. Zgodnji lokalizirani okužbi, ki se lahko kaže s povišano telesno temperaturo, hudo utrujenostjo, bolečinami v mišicah (najpogosteje v mečih), glavobolom, prekomernim znojenjem, suhih kašljem, sledi zgodnja diseminirana, potem pa še kasna oblika bolezni. Med njima lahko mine celo več let. V tem času je lahko bolnik popolnoma brez težav. Včasih se bolezen pokaže šele v kasni fazi, bolnik lahko zboli tudi za eno samo pojavno obliko. Lymsko boreliozo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, še posebej, če se zdravljenje začne zgodaj.