Ena od dveh spominskih plošč pri vhodu v župnijsko cerkev v Selah s fotografijami in imeni obglavljenih na Dunaju

Spomin na selske mučenike

V nedeljo, 28. aprila, dopoldne se bo v Selah začela slovesnost ob 70–letnici obglavljenja selskih žrtev, ki jo organizirajo slovenska društva iz Sel, Borovelj, Železne Kaple in Obirskega ter osrednje kulturne in politične organizacije Slovencev na Koroškem. Ob pol desetih bo spominska maša, nato pa slovesnost, na kateri bo govorila Maja Haderlap. Sledil bo pohod k obnovljenemu Hlipovčnikovemu bunkerju, ki je bil izdan. V njem so našli tudi seznam ljudi, ki so pomagali skritim v bunkerju. Več so jih zaprli, 13 od njih pa so obsodili na smrt z obglavljenjem.

Ob vhodu v staro župnijsko cerkev v Selah na Koroškem sta dve spominski plošči, na katerih so imena in fotografije štirinajstih koroških Slovencev, ki so jih nacisti aprila leta 1943 v dunajski Sivi hiši pobili na najbolj grozovit način. Tomaž Olip, Jereb z Obirskega, je bil obsojen na osem let zapora in ubit v ječi, trinajst pa so jih 29. aprila leta 1943 obglavili! To so bili Florijan in Urh Kelih, Meležnikova s Šajde pri Selah, Franc Gregorič, Hlipovčnik s Sel, Franc Weinzerl s Suhe pri Železni Kapli, Ivan Dovjak, puškar iz Borovelj, Nužej Oraže, Ožbovtov iz Sel, Jurij Pasterk, Tavčmanov iz Lobnika pri Železni Kapli, Tomaž Olip iz Sel, Micka Olip iz Železne Kaple, Franc Pristovnik, Husov iz Sel, Jakob Oraže, Spodnji Jug iz Sel, Miha Županc, Žnidarjev z Obirskega, in Janez Oraže iz Sel.

Slovence iz Sel, Borovelj in Železne Kaple je 9. aprila leta 1943 na smrt obsodil predsednik vrhovnega nacističnega sodišča dr. Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel v Celovec iz Berlina. V smrt jih je poslal zato, ker so bili Slovenci, kar je bilo v obtožbi posebej poudarjeno, in ker so si prvi v Avstriji upali upreti se nacistom. Smrtna obsodba je bila svarilo vsem, ki bi si upali pomisliti na upor. Sodnik Freisler, ki je sam ali v senatu poslal v smrt nad 5200 ljudi, med drugim tudi načrtovalce atentata na Hitlerja julija leta 1944, je očitno sovražil Slovence. Konec leta je na smrt obsodil tudi Ročičjakovega Jožefa in hčer Elizabeto iz Škocjana in Mičejevo mater in hčer iz Šentvida v Podjuni, ki so jih leta 1945 obglavili v Gradcu. Selani so se na svojem pokopališču na spoštljiv način spomnili vseh umrlih v vojnah. Pri vhodu v cerkev je poleg dveh plošč s fotografijami in imeni obglavljenih tudi plošča z imeni padlih v prvi svetovni vojni, na padle v partizanih in umrle v taboriščih pa spominja poseben spomenik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / sreda, 28. marec 2007 / 06:00

Spoznavali so svoje in češke junake

S Comeniusom se je štirinajsterica učenk in učencev gorenjevaške osnovne šole za 14 dni podala na Češko.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...