Zima v gorah še kaže zobe

Gorski reševalci so peti dan iskanja pod Skuto našli pogrešanega planinca, ki ga je zasul plaz. Vse, ki se za vikend odpravljajo v gore, opozarjajo, naj upoštevajo vse potrebno za varno hojo v gore v zimskem času. Splošna nevarnost proženja snežnih plazov je 2. oz. 3. stopnje.

Kamnik, Kranj - Planinca, ki je iz Kamniške Bistrice odšel čez Kotliški graben do bivaka pod Skuto in se do večera ni vrnil v dolino, so kamniški gorski reševalci iskali od nedelje, v četrtek dopoldne pa so ga našli.

»V sredo smo opravili že tretji prelet območja s helikopterjem, pri čemer smo iskali signal plazovne žolne in drugih elektronskih naprav, a žal neuspešno. To je potrdilo naše domneve, da je pogrešani zasut v plazu v Kotliškem grabnu. Glede na razmere, ki zdaj vladajo v gorskem svetu, si je izbral najbolj nevaren teren na tem območju in le ugibamo lahko, kaj ga je tja gnalo. Opozarjali smo že, da v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer sicer ni lavinskih postaj, na mikrolokacijah te dni obstaja velika nevarnost proženja snežnih plazov. Minuli vikend je najprej padlo deset centimetrov sodre, nato pa še sneg, kar pomeni, da se velike gmote snega splazijo kot po ležajih,« nam je razmere v gorah slikovito opisal načelnik GRS Kamnik Franc Miš in dodal, da so iskanje planinca v četrtek nadaljevali - s sondiranjem spodnjega dela plazu, kjer so njegovo truplo nato tudi našli. »Planinec je imel vso potrebno opremo, zanj je bila usodna napačna izbira cilja glede na dane razmere,« je povedal. Opozoril je še na nepremišljenost nekaterih turnih smučarjev, ki so se prav v dneh, ko so reševalci iskali pogrešanega, smučali po istem pobočju, posnetke svojih aktivnosti pa objavili na spletu, kar bi mnoge doma lahko zavedlo.

Razmere, ki zahtevajo premišljeno izbiro cilja in načrt poti, veljajo povsod po visokogorju. Tudi na 1500 metrih visoko je kljub visokim temperaturam v dolini ponekod lahko še po meter snega. »Ne smemo pozabiti, da je v gorah še vedno zima in je pri tem treba upoštevati vse potrebno za varno hojo v gore v zimskem času. Splošna nevarnost proženja snežnih plazov je 2. oz. 3. stopnje po petstopenjski evropski lestvici. To pomeni, da moramo imeti veliko izkušenj, da lahko presodimo, ali je pobočje varno ali ne. Še posebej izpostavljena so južna pobočja s travno podlago. Snežna odeja je nestabilna in težka, kar je posledica visokih temperatur in dežja, in že manjši premiki povzročijo spontano plazenje. Takšni plazovi vlažnega nesprijetega in vlažnega sprijetega snega imajo veliko gostoto in kljub majhni potovalni hitrosti tudi veliko rušilno moč. V primeru, da takšen plaz zasuje človeka, mu praktično ni pomoči, saj ga dobesedno zmelje v snegu. Vse obiskovalce gorskega sveta, ki se za vikend odpravljajo v gore, še enkrat dobronamerno opozarjamo, da ne izzivajo in ne preizkušajo svojih moči po nevarnem terenu,« opozarja Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS.