Na voljo bo manj denarja

Stanislav Bobnar je novi predsednik razvojnega sveta, ki načrtuje razvoj Gorenjske do leta 2020.

Kranj - Na ustanovni seji Razvojnega sveta gorenjske regije so predstavniki občin, gospodarstva in društev za novega predsednika izvolili Stanislava Bobnarja iz Aerodroma Ljubljana, podpredsednika pa sta postala Miha Ješe in Igor Žula. Novi razvojni svet sestavlja 18 predstavnikov občin (lokalnih skupnosti), 18 predstavnikov gospodarstva in devet predstavnikov nevladnih organizacij.

Razvojni svet se je na prvi seji seznanil z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske za obdobje 2014–2020. Kot je pojasnila Franja Gabrovšek Schmidt z Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj), ki pripravlja program, Gorenjska trenutno še vedno predstavlja približno deset odstotkov Slovenije – po površini, po prebivalstvu, po številu delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, brezposelnosti, le število gospodarskih družb je na Gorenjskem še nekoliko nižje: 8,7 odstotka vseh v Sloveniji.

Pet odborov in projektne skupine intenzivno pripravljajo programe za razvojni program, saj so zbrali prek tristo projektov v skupni vrednosti okoli petsto milijonov evrov. S sprejetim razvojnim programom bo razvojni svet uskladil cilje in programe ter določil vire, kjer posebno pozornost namenjajo skladnemu razvoju vseh območij regije.

»V prihodnjih letih naj bi se Gorenjska s ciljem blagostanja prebivalcev razvojno posebej usmerila v turizem, tehniko in les. Cilj je čim večja zaposlenost prebivalstva, gospodarsko dinamična regija in ohranitev poseljenosti in čiste narave,« pojasnjuje Franja Gabrovšek Schmidt. V programu ni veliko novega, zato pa je nujno, tako Bojan Luskovec iz Elektro Gorenjska, postaviti cilje in spremljati napredek.

Pripravljeni razvojni program in projekti so podlaga za pridobitev evropskega denarja. »Do leta 2020 bo denar iz evropskih skladov edini razvojni denar, že sedaj pa vemo, da je v regionalnih programih predlogov projektov več, kot je na voljo denarja. Zato bo država določila prioritete in odstotek sofinanciranja,« pojasnjuje Monika Kirbiš Rojs z gospodarskega ministrstva.

Napoveduje tudi spremembe predpisov za lažje uresničevanje kohezijske politike, lokalne skupnosti se bodo za sofinanciranje morale povezati z bankami. Sloveniji sicer pripada 3,3 milijarde evrov, od tega milijarda za kohezijske projekte v vsej državi, za zahodno Slovenijo pa zgolj 860 milijonov evrov.