Na Zilji pojejo in igrajo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. april 2013 / 06:00

Šopek dogodkov na Koroškem je znova barvit. Iz njega smo utrgali dva cvetova. Prvi je nova gledališka uspešnica Teatra Šentjanž iz Šentjanža/ St. Johann v Rožu. Gre za igro Vaje iz sedenja/ Sitzuebungen, ki jo je napisala in režirala kranjska rojakinja Alenka Hain. V igri, ki je po premieri 5. aprila v K&K centru v Šentjanžu doživela že dve ponovitvi, igrajo Nadja Wieser in Jani ter Miro Mueller.

Drugi cvet pa je bil utrgan v Ziljski dolini, v najbolj zahodnem delu slovenskega govornega območja na Koroškem. V Bistrici na Zilji/ Feistritz an der Gail deluje že vrsto let mešani pevski zbor Ojsternik/Singgemeinschaft Oisternig (ime je povzeto po gori nad vasjo), ki se je pod vodstvom domačina Christofa Moertla razvil v zelo kakovostno pevsko skupino. Prvi zametki zbora so se pojavili že po prvi svetovni vojni, vendar so zaradi najrazličnejših, tudi političnih razlogov zamrli. Organizirano pevsko delovanje je znova zaživelo v petdesetih letih preteklega stoletja, ko pa je vodenje zbora v sedemdesetih letih prevzel domačin organist Alois Leiler, se je pevska samozavest Ziljanov še utrdila. Vodenje zbora je nato prepustil nečaku Franzu Moertlu. Začel je prepevati v obeh deželnih jezikih in posegati v zakladnico izvirnih ziljskih pesmi. Danes je v zboru kar 64 pevk in pevcev, ki prepevajo pod vodstvom Christofa Moertla. Nedaleč stran, v Zahomcu/ Achomitz, pa so leta 2006 na pobudo Sabine Wiegele ustanovili tamburaško skupino Zahomški tamburaši. Mladi Zahomčani se pod vodstvom mentorja Damirja Zajca trudijo ohraniti čim več ziljskih pesmi in obuditi tradicijo tamburaštva, ki sega v trideseta leta dvajsetega stoletja. Od takrat do danes je pol stoletja premora. Oboji, pevke in pevci ter tamburaši, so pretekli teden v programu Koroških kulturnih dni nastopili v polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Seveda ni manjkalo neutrudne Pepce Druml, ki skupaj s soprogom Ludvikom in številno družino skrbita za ohranitev slovenskega jezika in kulture v dolini ter za sožitje med obema narodoma. Obnovljeno Staro pošto v Bistrici na Zilji pa sta spremenila v kulturno središče doline.