Brez zajtrka in pretežki

Slovenija ima najvišjo stopnjo otrok s prekomerno težo med najrazvitejšimi državami srednje in vzhodne Evrope in najmanjši delež otrok, ki redno zajtrkujejo.

Dvanajsti po blaginji otrok
Slovenija je po blaginji otrok na dvanajstem mestu med 29 gospodarsko najbolj razvitimi državami sveta, piše v ta teden objavljenem poročilu Unicefa. Na vrhu lestvice so sicer Nizozemska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska, Slovenija pa je najvišje uvrščena država iz srednje in vzhodne Evrope, pri tem pa skrb vzbujajo predvsem tvegana vedenja slovenskih otrok in mladih, nezdravo prehranjevanje in njihova izpostavljenost nasilju, po čemer se uvrščamo na zelo slabo 21. mesto, so sporočili iz Unicefa Slovenije. »Zaskrbljujoče je, da imamo v Sloveniji najvišjo stopnjo otrok (18 odstotkov) s prekomerno telesno težo izmed držav srednje in vzhodne Evrope in izmed vseh držav v raziskavi najnižjo stopnjo otrok, ki zjutraj redno zajtrkujejo (43,6 odstotka),« izpostavljajo v slovenskem Unicefu. Skrb vzbuja tudi podatek, da se Slovenija po številu otrok, starih 11, 13 in 15 let, ki so bili vsaj dvakrat doslej vinjeni, prav tako uvršča na 21. mesto. Za mesto nižje smo po številu otrok omenjene starostne skupine, ki so v zadnjem letu uživali marihuano. Kar 42 odstotkov otrok je bilo v enem letu vsaj enkrat vpletenih v fizični pretep, 21 odstotkov pa je bilo žrtev medvrstniškega nasilja. Spodbudno pa je, da imamo najnižji odstotek otrok v srednji in vzhodni Evropi, ki kadijo tobačne izdelke (7,7 odstotka) in nizko pojavnost mladoletniških nosečnosti (4,77 rojstva na 100 deklet). Lahko pa se pohvalimo, da se po materialni blaginji otrok uvrščamo na osmo mesto, na področju zdravja in zaščite pa na visoko šesto mesto. Za Islandijo imamo tako najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov med državami OECD (2,3 smrti na 1000 rojstev), kar je posledica dobrih praks iz preteklosti, ki ne bi smele biti podvržene varčevalnim ukrepom, opozarjajo v Unicefu. Na izjemnem petem mestu je Slovenija pristala v dimenziji izobraževanja, toliko slabše (z 20. mestom) pa smo se odrezali v dimenziji stanovanjskih razmer in okolja (znotraj tega se po izpostavljenosti otrok onesnaženosti zraka uvrščamo na porazno 24. mesto, po številu umorov pa na odlično tretje mesto). Po samooceni otrok glede zadovoljstva z lastnim življenjem se je Slovenija znašla na desetem mestu. »Mednarodna primerjava razkriva, da blaginja otrok ni neposredno povezana z bogastvom države, temveč v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah in da so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. Še posebej v času gospodarske krize je pomembno, da vlade pred uvedbo novih ukrepov temeljito raziščejo učinke na otroke in mlade,« še opozarjajo v Unicefu Slovenije.

Nadzor tudi nad računi funkcionarjev v tujini
Minister za notranje zadeve Gregor Virant in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič sta se v sredo sestala na temo nove zakonodajne ureditve financiranja političnih strank in nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Nameni so dobri. Tako naj bi spremenili zakon o političnih strankah ter zakon o volilni in referendumski kampanji, ki urejata financiranje strank in predvolilnih kampanj. Po Virantovih besedah bodo drastično omejili donacije političnim strankam v gotovini, in sicer na 100 evrov in le za fizične osebe, prepovedali pa bodo tudi donacije političnim strankam s strani podjetij v neposredni ali posredni državni lasti in tudi podjetij, ki najmanj četrtino svojih prihodkov ustvarijo s poslovanjem državnih podjetij. S spremembami protikorupcijskega zakona, ki jih je pripravila komisija, pa naj bi se njena pristojnost razširila tudi na nadzor podjetij v neposredni ali posredni državni lasti. Komisiji bi tudi radi omogočili, da okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Predlagano je, da bi komisiji podelili pristojnost za nadzor premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini, nadzor pa bi pod določenimi pogoji lahko razširili tudi na družinske člane funkcionarjev in na pravne osebe, ki so povezane s funkcionarji. »To pomeni, da noben funkcionar ne bo mogel skrivati svojega premoženja,« je poudaril Virant. »Če se bo 90 odstotkov tega, kar smo se danes dogovorili, realiziralo, dam za kavo,« je po srečanju dejal Goran Klemenčič.

Občina vstopa v igralništvo
Ta teden smo v časnikih lahko prebrali, da Občina Grosuplje z 80-odstotnim lastništvom vstopa v novo delniško družbo Casino Grosuplje, pri kateri bo sodeloval tudi kamniški poslovnež Joc Pečečnik. To je kljub glasnemu nasprotovanju opozicije, češ da s tem samo rešujejo Pečečnikovo igralnico Kongo, potrdil tudi tamkajšnji občinski svet. Glavni motiv je najbrž denar, saj občina trenutno od igralnice Kongo prejema 300 tisoč evrov koncesnine na leto, ker pa bo nova družba za igralnico sedaj zaprosila za t. i. veliko koncesijo, ki omogoča tudi igre v živo, pa si sprva obetajo dobrih 800 tisoč evrov koncesijske dajatve na leto, do leta 2018 pa že skoraj 1,3 milijona evrov.