Nepozabni datum 4. 4. 44 za Mošnje

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 9. april 2013 / 06:00

Če pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino naše vasi, je vas doživela več naravnih nesreč. Leta 1690 je hud potres med drugim hudo poškodoval tudi mošenjsko cerkev sv. Andreja. Nekaj let kasneje, l. 1779, pa je velika povodenj povzročila veliko škodo. Še zlasti objektom ob potoku Dobruša. Velika voda je odnesla več mostov in jezov. Tudi kasneje je hudournik Dobruša ob večjih nalivih povzročal težave. Leta 1975 je zaradi velikega deževja zemeljski plaz, ki se je sprožil s pobočja na desnem bregu potoka, zasul strugo potoka, voda je zalila objekt, žago, in nastala je večja materialna škoda.

Sicer so Mošnje znane tudi po tem, da so svojo občino dobile že leta 1770. Nekaj let kasneje pa je bila v Mošnjah že prva šola, ki jo je vodil Franc Rozman, ki je bil hkrati tudi cerkovnik in organist. – Mošnje so bile večje občinsko središče za vse vasi, ki so spadale pod faro Mošnje. Leta 1937 je vas izgubila status občine, saj se je po strankarskih volitvah preselila na Brezje. Tudi med vojno je bil občinski sedež na Brezjah. Za župana je bil imenovan zagrizen nacist Weiss, ki je 4. 4. 1944 dal nalog za izselitev vasi Mošnje zaradi uboja njegovega prijatelja, ki je bil z družino nastanjen v mošenjskem župnišču. V kazensko taborišče na Bavarsko je bilo odpeljanih sedemindvajset družin, triindvajset družin pa je moralo zapustiti svoje domove v 48 urah. Vsi ti so se zatekli k svojim sorodnikom zunaj vasi.

Zato je 4. 4. 44 datum, ki ga tisti, ki še živijo, ne bodo nikoli pozabili. Noč med 3. in 4. aprilom je bila noč joka in obupa. Sredi noči so jih nacistični vojaki s silo zbudili in jih odvedli v šolo, zjutraj pa so prišli tovornjaki in jih odpeljali. To je bil čas pred veliko nočjo, ko so gospodinje pripravljale velikonočne dobrote, otroci pa smo se že veselili pisanih pirhov. Namesto vsega tega pa smo morali nasilno zapustiti svoje domove in pozabiti na praznične dobrote.

Od tega dogodka je minilo že 69 let in le nekaj nas je še, ki smo to doživljali kot šolarji.

Ciril Zupan