Stroški zimske službe narasli

Besedilo: Simon Šubic, Urša Peternel, Jasna Paladin
Kategorija: Kranj / torek, 9. april 2013 / 06:00

Visoki stroški letošnje zimske službe so presenetili skorajda vse gorenjske občine, ki morajo sedaj z rebalansi proračunov poiskati dodatni denar.

Kranj - Letošnja zima je bila zelo trdovratna in med najbolj sneženimi v zadnjih petdesetih letih, saj sta bili po podatkih meteorologov s snežnimi padavinami obilnejši samo že precej oddaljeni zimi 1968/1969 in 1969/1970. To se odraža tudi v velikem skoku stroškov za zimsko službo, saj so praktično vse občine prisiljene z rebalansom proračunov zagotoviti dodatni denar za njihovo pokritje. V primerjavi z lansko zimo, ki je bila precej sušna in z malo padavinami, so se namreč stroški zimske službe vsaj podvojili.

V Kranju sicer popolnih podatkov še nimajo, a za zimsko službo bodo morali nameniti okoli 600 tisoč evrov, medtem ko so lani stroški znašali približno 280 tisoč evrov, še zimo prej pa 370 tisoč evrov, so pojasnili. Po podatkih Komunale Kranj so tako v minuli zimi opravili več akcij posipanja in pluženja (23) kot v prejšnjih dveh zimah skupaj (dvajset), precej več je bilo tudi odvoza odvečnega snega z javnih površin. In če so dve zimi nazaj porabili 609 ton soli in 345 kubičnih metrov peska, lani 541 ton soli in 312 kubičnih metrov peska, so letos porabili že 1100 ton soli in 626 kubičnih metrov peska.

Po podatkih oddelka za infrastrukturo Občine Radovljica so predlani za zimsko službo porabili 276 tisoč evrov, lani 235 tisoč evrov, letos pa je v občinskem proračunu zagotovljenih 412 tisoč evrov. »Ocenjujemo, da bomo na račun hude zime morali dodatno zagotoviti še približno 120 tisoč evrov,« je sporočila Manca Šetina Miklič. Rebalans proračuna bo potreben tudi v občini Kranjska Gora, kjer so imeli letos z zimsko službo dobrih 487 tisoč evrov stroškov, medtem ko so ti lani znašali 193 tisoč evrov, predlani pa 286 tisoč evrov. V Tržiču so stroški okvirno znašali 340 tisoč evrov, vendar rebalans ne bo potreben, saj so v proračunu za zimsko službo zagotovili precej več – 540 tisoč evrov. Stroški so sicer bistveno višji kot v zadnjih dveh zimah, ko si ti znašali 219 tisoč evrov v zimi 2010/11 in 126 tisoč evrov v zimi 2011/12. Na Jesenicah bodo letos za zimsko službo morali nameniti kar milijon evrov, kar je skoraj pol milijona več, kot so načrtovali pred zimo. Po podatkih Jeko-In so do konca marca v občini porabili skoraj 1800 ton soli in 500 kubičnih metrov peska. V občini Žirovnica, kjer zimsko službo prav tako opravlja Jeko-In, bodo stroški znašali okrog dvesto tisoč evrov.

Strošek zimske službe za sezono 2012/2013 (brez marčevske in aprilske fakture) znaša 511 tisoč evrov, medtem ko so lani porabili le 226 tisoč evrov, predlani pa 475 tisoč evrov. »V proračunu za leto 2013 smo skupaj predvideli 331.962 evrov sredstev za zimsko službo in odpravo zimskih poškodb za sezono 2012/2013,« je ob tem dodal Jernej Tavčar iz Občine Škofja Loka.

V proračunu Občine Kamnik pa je bilo za delovanje zimske službe za letošnjo zimo načrtovanih 500 tisoč evrov, a tudi tam so obilne snežne padavine načrtovane stroške precej povišale. »Za pokritje obveznosti zimske službe je bilo v letu 2013 že realiziranih dobrih 382 tisoč evrov, in sicer za november, december in januar. V proračunu je bilo sredstev premalo že za februar, ko je bilo stroškov skoraj 400 tisoč, in ocenjujemo, da bi za pokritje vseh stroškov za februar in marec potrebovali še dodatnih 300 tisoč evrov,« je povedal vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe Matjaž Srša. Občinski svet je zato že potrdil prerazporeditev denarja s postavk za redno vzdrževanje cest in javne prometne površine, potreben pa bo tudi rebalans proračuna.

Poiskali smo tudi podatke o stroških, ki jih je v zadnji zimi z zimsko službo ustvarila Gorenjska gradbena družba. Ker je prevzela tudi del zimske službe, ki jo je v preteklosti izvajal CP Ljubljana, podatki s prejšnjimi leti niso primerljivi. Strošek zimske službe tako znaša približno 3,4 milijona evrov. Opravili so 58 akcij pluženja in posipanja ter ob tem porabili 4.200 kubičnih metrov drobljenca, 26 tisoč litrov magnezijevega klorida in petnajst tisoč ton soli.