Na Pustotnikovi kmetiji odprli Sirnico

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 9. april 2013 / 06:00

Na Pustotnikovi kmetiji v Gorenji vasi so v soboto odprli Sirnico - center sirarstva in kulinarike. Kmetija s 25-letno sirarsko tradicijo s tem svojo dejavnost razširja še na področje turizma, kulinarike in izobraževanja.

Gorenja vas - V Sirnici, ki obsega 2.500 kvadratnih metrov uporabne površine, je poleg večjih in sodobneje opremljenih proizvodnih prostorov in zorilnih kleti tudi center sirarstva in kulinarike, v katerem so Sirarski butik, Mlečni kotiček ter prostori za izobraževanje. V Sirarskem butiku, kot so poimenovali prodajalno, bodo poleg sirov in drugih mlečnih izdelkov z domače kmetije ponujali tudi domače izdelke okoliških kmetij, združene pod imenom Okusi Poljanske doline. Organizirali bodo različne delavnice in izobraževanja, skupine si bodo s pomočjo sirarke lahko tudi same izdelale čisto pravi sir. Ponudbo centra zaokrožuje Mlečni kotiček, v katerem bodo obiskovalci po ogledu kmetije in predelave lahko pokusili sire in se udeležili katerega od kulinaričnih večerov.

Sirnico, za katero je kmetija Pustotnik tudi uspešno kandidirala na razpisu za evropski denar in pridobila tretjino nepovratnih sredstev od celotne naložbe, ocenjene na 1,8 milijona evrov, so slovesno odprli v soboto, pri tem pa sta se gospodarju Milanu Brencetu in njegovi ženi Žuži pridružila tudi Milan Čadež, župan Občine Gorenja vas – Poljane, in dr. Jože Osterc, prvi kmetijski minister samostojne Slovenije. Objekt in kip sv. Florjana je blagoslovil župnik Gregor Luštrek, soseda Zdravko in Bogica Krvina pa sta Pustotnikovim podarila sliko in knjigo z zgodovino njihove kmetije.

»V upanju, da je bila odločitev za Sirnico prava, me držijo tri stvari: prvič – Poljanska dolina se pojavlja kot nov sirarski rajon, v katerem deluje več kot deset kmečkih sirarjev; drugič – v Poljansko dolino smo skozi sirarstvo vrnili drobnico; in tretjič – ponudbo kmetij iz Poljanske doline smo »zložili« v enotno ponudbo, ob kateri človek kar ne more verjeti, kaj vse lahko naredijo in ponudijo pridne poljanske roke,« je v nagovoru dejal gospodar Milan in se ob tem še posebej zahvalil svoji družini za podporo pri projektu.

Dr. Milan Osterc se je spomnil devetdesetih let, ko je v kmetijskem programu tedanje Peterletove vlade zapisal, da si bomo Slovenci večino potrebne hrane pridelali na primerno velikih družinskih kmetijah. V okviru takšne usmeritve je podprl sirarske načrte Pustotnikovih in tudi Žužino izpopolnjevanje sirarstva v tujini. »Zelo zgodaj so na kmetiji dojeli, da imata od kmetovih žuljev največ koristi predelava in trgovina in so že leta 1992 na ljubljanski tržnici sami ponudili izdelke kupcem,« je dejal Osterc in poudaril, da je prireja in predelava mleka ter trženje končnih izdelkov »veriga«, ki bi jo v slovenskem kmetijstvu morali doseči na vseh področjih. Ko je zbrane nagovoril etnolog dr. Janez Bogataj, je ob poudarjanju, da so Pustotnikovi to dosegli z lastnim znanjem, požel aplavz za misel, da je slovenska projekcija v mnogočem še vedno negativno naravnana. »Mi svet projiciramo v Slovenijo, namesto da bi Slovenijo projicirali v svet.«

Na Pustotnikovi kmetiji so se nekdaj preživljali z živinorejo in poljedelstvom. Še preden je Milan prevzel kmetijo po očetu Martinu, je leta 1988 skupaj z ženo Žužo že začel s predelavo mleka. Ker sirarstvo v takšni obliki v Sloveniji še ni bilo razširjeno, sta strokovno in tehnično znanje iskala v tujini. S ponudbo sira in drugih izdelkov sta se leta 1992 s trgovino na ljubljanski tržnici prvič predstavila širšemu krogu ljudi. Potem sta sirarno iz »domače garaže« preselila v nove prostore, začela odkupovati in predelovati še kozje in ovčje mleko ter sirarstvo prenesla iz dopolnilne dejavnosti kmetije v podjetje. Danes dnevno predelajo 1.800 litrov mleka, več kot sedemdeset različnih sirov in drugih izdelkov ponujajo v štirih lastnih prodajalnah, na sejmih, v delikatesah, trgovinah in restavracijah, kmetija in sirarna poleg Milana in Žuže zaposluje še devet ljudi. V družinsko kmetijo oz. podjetje se aktivno vključujejo že tudi njuni štirje otroci – Benjamin in Nikolaj skrbita za prodajo in kmetijstvo, hči Katarina bo v prihodnjih mesecih prevzela novi dejavnosti – turizem in kulinariko, najmlajša Elizabeta pa se bo izobraževala na višji šoli za gospodarske poklice v avstrijskem Šentpetru.