Šlo je za povračilni ukrep

Rudolf Dovrtel, sedaj prokurist Dimnikarstva Dovrtel, ki od kranjske občine terja 1,8 milijona evrov odškodnine, pravi, da je bil odvzem dimnikarske koncesije v letu 2004 le povračilni ukrep tedanje kranjske oblasti. "Politika nikoli ne odpušča, so mi dejali," je razlagal na kranjskem sodišču.

Kranj - Medtem ko kranjski kriminalisti preiskujejo domnevne nezakonitosti v Dimnikarstvu Dovrtel (ovadili so jih za 124 kaznivih dejanj zaradi domnevne zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti), skuša kranjsko dimnikarsko podjetje na Okrožnem sodišču v Kranju od Mestne občine Kranj iztržiti dobrih 1,8 milijona evrov odškodnine, kolikor naj bi znašala gospodarska škoda zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe v letu 2004. Minuli teden je sodnik Andrej Marinček opravil novo obravnavo v tem gospodarskem sporu, na kateri je zaslišal prokurista podjetja Rudolfa Dovrtela. Ta je prepričan, da je bila prekinitev koncesijske pogodbe v letu 2004 le povračilni ukrep tedanje kranjske oblasti, potem ko se je Dimnikarstvo Dovrtel uspešno uprlo nameri, da dimnikarsko dejavnost na Gorenjskem prevzame ljubljanski Energetski servis. »Dejali so mi: politika ne pozabi in nikoli ne odpušča. Vse boš dobil vrnjeno nazaj.«

Mediji pomagali v gonji zoper Dovrtela
V približno štiri ure dolgem pričanju, v katerem je podrobno odgovarjal tako na sodnikova vprašanja kot tudi na vprašanja pooblaščenega predstavnika Dimnikarstva Dovrtel Tomaža Petroviča in vodje splošne službe Mestne občine Kranj Tatjane Hudobivnik, je Rudolf Dovrtel podrobno predstavil svoj pogled na zaplet okoli dimnikarske koncesije. Že od leta 1999 naprej naj bi tako ljubljanski Energetski servis skušal prevzeti dimnikarsko dejavnost v Kranju in posledično po vsej Gorenjski, v ta namen da je ustanovil tudi satelitsko podjetje Eco Team, ki je imelo sedež kar v vratarnici na Stritarjevi 5 v Kranju, objektu v lasti Milana Podgorška, tedanje desne roke kranjskega župana Mohorja Bogataja, je začel z obširno pripovedjo. Da skrajšamo: njegovo podjetje se je kasneje uspelo ubraniti pred ljubljanskimi vsiljivci in oktobra 2003 jim je občina kot edinemu ponudniku na javnem razpisu podelila koncesijo za izvajanje dimnikarske dejavnosti, že januarja 2004 pa ustanovila posebno komisijo, ki da je imela edino nalogo preveriti upravičenost višine cen dimnikarskih storitev. Dovrtel je še danes prepričan, da je bil to le povračilni ukrep kranjske oblasti zaradi njegovega zoperstavljanja nameram Energetskega servisa, ki je vrhunec dosegel z odpovedjo koncesijske pogodbe 3. junija 2004, ki pa je bila, tako je kasneje pravnomočno ugotovilo tudi sodišče, nezakonita. Mestna občina Kranj in tedanji (tudi sedanji) župan Mohor Bogataj sta po pripovedovanju Rudolfa Dovrtela v tistem času preko medijev neupravičeno ustvarila tudi izrazito negativno sliko o Dimnikarstvu Dovrtel, pri tem pa je Dovrtel na torkovem pričanju skoraj ves žolč zlil na Gorenjski glas in njegovo prilogo Kranjčanko.

Angažirali bodo dva izvedenca
Gospodarska škoda je tako po besedah Rudolfa Dovrtela začela nastajati še pred nezakonito izgubo koncesije, saj so občani začeli zavračati storitve njegovih dimnikarjev in to počno še danes. Od decembra 2004 do ponovne pridobitve koncesije v letu 2007 pa so dimnikarske storitve izvajali le pri tistih občanih, ki so jih za to zaprosili, večino poslov pa je izvedlo ljubljansko podjetje Snedim. Letni promet je tako iz približno 300 tisoč evrov padel na 3.500 do 36 tisoč evrov v letih od 2005 do 2007, je povedal.

Na zadnji obravnavi je sicer odvetnik Dimnikarstva Dovrtel Tomaž Petrovič želel dokazno gradivo dopolniti z velikim kupom dokumentacije in dokazil, ki pa jih sodnik Marinček ni želel sprejeti, ker da je imela tožena stranka v šestih letih od vložitve tožbe več kot dovolj časa, da predloži vse potrebne dokaze, nazadnje bi to lahko storili tudi na prvem naroku februarja letos. V nadaljevanju gospodarske pravde bodo zaslišali še nove priče, angažirali pa bodo tudi izvedenca dimnikarske in finančne stroke. Slednji naj bi podal realno oceno gospodarske škode, ki je dimnikarskemu podjetju nastala zaradi nezakonite izgube koncesije, saj menda v tožbenem znesku 1,8 milijona evrov sploh niso upoštevani niti stroški plač zaposlenih niti stroški opreme, avtomobilov ipd.