Odkrili novo črno gradnjo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 5. april 2013 / 06:00

Črnograditeljskim aferam v Sloveniji ni videti konca: komaj se je zaradi črne gradnje poslovil nekdanji minister Igor Maher, že je medijski prostor zapolnila zgodba o domnevni črni gradnji Vitoslava Türka, prvega moža Elesa.

Izstopi zaradi Janševe izključitve iz PEN

Potem ko so v Slovenskem centru PEN iz svojih vrst izključili nekdanjega premierja Janeza Janšo, se v teh dneh vrstijo izstopi iz centra. Najprej sta odstopila Tone Kuntner in Alenka Puhar, potem so jima sledili še drugi: Andrej Capuder, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, Dimitrij Rupel (ki pa resnici na ljubo že vrsto let PEN ni plačeval članarine), Jože Snoj, Boris Pahor in Feri Lainšček, izstop pa je napovedal tudi Drago Jančar, ki je Janšo leta 1988 tudi predlagal za člana centra. Upravni odbor je sicer obrazložil, da so Janšo izključili zaradi več javnih izjav, ki so bile v nasprotju s Temeljno listino Mednarodnega PEN, med drugim so jih zmotile njegove izjave o izbrisanih in o udbovcih v vodstvu slovenskega PEN. Nasprotniki Janševe izključitve med drugim navajajo, da gre pri izključitvi za omejevanje svobode govora in da so očitki zoper Janšo nekonkretni. Boris Pahor je tako povedal, da PEN zapušča, ker meni, da ta ne sme slediti politiki, Dimitrij Rupel pa na primer meni, da je omenjena poteza »velik madež za slovensko pisateljsko skupnost in za slovensko kulturo«. Podpredsednik Slovenskega PEN Tone Peršak obžaluje odločitve kolegov za izstop iz centra in da so ti izključitev Janše razumeli kot politično dejanje, ker da ni: »Izključili smo ga zaradi njegovih stališč in izjav v zvezi s svobodo medijev, svobodo izražanja, svobodo političnega izražanja v zvezi s protestniki …« Janez Janša sicer zaenkrat še ostaja član Slovenskega centra PEN, saj ima še možnost pritožbe na sklep upravnega odbora, ki pa ga še ni prejel. O morebitni pritožbi bo nato odločala skupščina centra. Janša se sicer ob tem sprašuje, ali ni temeljno poslanstvo PEN, da brani svobodo izražanja. »Tu pa pravite, da me izključujete ravno zaradi mojih izjav, ki pa jih za povrh še nikjer ne navedete. Na kaj naj se torej pritožim?«

Mediji poročajo o novi črni gradnji
Zadnji teden je bila slovenski javnosti predstavljena nova črnograditeljska afera, njen glavni akter pa naj bi bil začasni direktor Elektra Slovenije, brat nekdanjega predsednika republike Danila Türka in vidni član SDS Vitoslav Türk. O črni gradnji na kmetijskem zemljišču v Seči je prva poročala TV Slovenija. Šlo naj bi za dve črni gradnji – 380 kvadratnih metrov velika vila v lasti podjetja Virtus, ki je v lasti njegovih sinov, in hiša zakoncev Vitoslava in Metke Türk. Po navedbah televizije je na zemljišču nekdaj stal steklenjak, kasneje pa je prejšnja lastnica zaprosila za gradnjo sušilnice sadja. Na upravni enoti Piran so zato leta 2002 izdali gradbeno dovoljenje za gospodarski objekt, na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor pa sedaj ugotavljajo, da obstoječa gradnja močno presega gradbeno dovoljenje, zato bo gradbeni inšpektor v ugotovitvenem postopku ugotavljal nelegalnost gradnje. Vitoslav Türk je sicer odgovoril, da ni lastnik nobenega objekta na omenjeni lokaciji in da so vsi objekti v lasti družbe Virtus, kasneje pa so mediji razkrili, da je prvi mož Elesa vsaj aktivno sodeloval pri nastajanju projektov in opremljanju za hišo.

Nacionalni mediji so izbrskali še eno podrobnost: vrednost obeh objektov z zemljiščem vred po oceni geodetske uprave znaša le nekaj tisoč evrov. Kot so kasneje pojasnili na Geodetski upravi, omenjene nepremičnine sploh niso bile zajete v popisu nepremičnin, zato so že pozvali lastnike, naj pravilno evidentirajo nepremičnine. Po besedah vodje Gursa Aleša Seliškarja popisovalec med popisom ni našel lastnikov, ti pa sami podatkov niso posredovali. Gurs je menda tudi ugotovil, da si je lastnik sam določil hišno številko, česar ne bi smel. Zaradi razkritja črne gradnje pa so se pojavile tudi težave pri načrtovanem imenovanju Vitoslava Türka za direktorja Elesa s polnim mandatom. O tem bi moral nadzorni svet Elesa odločati že ta teden, vendar so odločanje preložili na prihodnji teden.

Nova minister in guverner Banke Slovenije
Ta teden je slovenska vlada po ekspresnem odstopu Igorja Maherja dobila novega ministra za infrastrukturo in prostor. Državni zbor je na izpraznjeno mesto imenoval 39-letnega Sama Omerzela, ki je napovedal, da bo trdo delal in sprejemal preudarne odločitve, med ključnimi področji svojega dela pa je izpostavil energetiko, infrastrukturne projekte, privabljanje vlagateljev in umeščanje v prostor. Državni poslanci so s 77 glasovi za in sedmimi proti podprli tudi predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da Boštjana Jazbeca imenujejo za novega guvernerja Banke Slovenije. Funkcijo bo prevzel julija, ko se izteče mandat sedanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu.

Državni zbor je soglasno podprl tudi ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU, s čimer je Slovenija 23. država članica Evropske unije, ki je to storila.