Z ene strani na drugo

Polhograjska Grmada (898 m) - Tošč (1021 m) - Sv. Ožbolt (859 m) - Sv. Andrej (616 m) - Polhograjce precej dobro poznamo, a še vedno je precej poti, ki jih še nismo prehodili. Z nekaj začetne logistike bomo tudi danes naredili lepo turo.

Polhograjsko hribovje predstavlja verigo alpskega predgorja, ki meji na Škofjeloško hribovje na severu in na Ljubljansko kotlino oz. Ljubljansko barje na jugu. Območje, ki zavzema zaselek Topol, je verjetno najbolj obiskana in priljubljena izletniška točka v Polhograjskem hribovju, ki je med ljudmi dobila ime Katarina, po cerkvici nad vasjo. S Katarine se bomo danes odpravili proti Puštalu v Škofji Loki, preko Polhograjske Grmade, Tošča, od koder bomo mimo cerkvice sv. Jedrt sestopili v vas Selo in se povzpeli do Sv. Ožbolta, od tam pa mimo sv. Andreja do Škofje Loke. Ja, da bo dobra logistika, potrebujemo dva avtomobila, ali pa, da nas nekdo pelje in pride iskat.

Zapeljemo se v vas Sora, kjer se odcepi cesta proti Katarini. Čaka nas približno osem kilometrov na začetku zložnega, proti koncu pa strmega vzpona. Avto na gozdnem parkirišču, tik preden se cesta začne spuščati navzdol, parkiramo. Po blagem vzponu po gozdni makadamski cesti, ki vodi proti vasi Belo, nas markacije popeljejo desno na gozdni kolovoz. Skozi gozd nas pot vodi po poraščenem pobočju Goljeka, po krajšem vzponu pa smo na odprtem slemenu. Rahli vzponi in spusti nas pripeljejo pred strmo piramido zadnjega vzpona na Grmado. Čaka nas približno 10 minut strmega vzpona do Polhograjske Grmade. Z vrha Grmade sestopimo proti severu do Gont, kjer je turistična kmetija. Sestop terja nekaj previdnosti na samem vrhu. Nad kmetijo se začne vzpon proti Tošču. Na začetku strm vzpon nas v zmernem naklonu pripelje do vrha Malega Tošča, s katerega sestopimo na sedlo. Od tod nas čaka še strmina do vrha Tošča, ki je najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Na vrhu je na drevesu skrinjica z vpisno knjižico in žigom.

Z vrha nadaljujemo kar naravnost navzdol, v smeri cerkvice sv. Jedrt. Takoj z vrha Tošča sledi zmerno strm sestop, potem pa hodimo po gozdnem slemenu, kjer se nam na desni strani odkriva greben, ki ga bomo prehodili pri sestopu proti Škofji Loki. Ko dosežemo precej velik travnik, smo nad cerkvico sv. Jedrt, ki jo tudi vidimo pod seboj. Sestopimo čez senožet do cerkve, pod katero je cesta. Sledi nekaj hoje po asfaltirani cesti. Na prvem razpotju poti sledimo kar naravnost v smeri vasi Selo. V vasi Selo zavijemo desno, na širšo kolovozno pot, proti cerkvi sv. Ožbolta. Tik pred odcepom je na hiši skrinjica z žigom Polhograjske planinske poti. Nadaljujemo po kolovozu, ki se najprej zmerno vzpenja, potem zavije desno in se začne strmeje vzpenjati. Ponovno dosežemo asfaltirano cesto, gremo mimo parih hiš, nato pa se spustimo na drugo stran, kjer se nam pokaže cerkev sv. Ožbolta. Sestopimo po cesti in se nato preko travne senožeti povzpnemo do cerkve. Cerkev svetega Ožbolta je gotska, ki je bila kasneje barokizirana. Notranjost krasijo dela Pavla Šubica iz leta 1835 in freske Jerneja iz Loke, ki datirajo v leto 1534. Pogled proti severu se ustavi najprej na Lubniku, Starem vrhu, Blegošu, Ratitovcu, v ozadju se vidijo Julijske Alpe in Karavanke. Veriga Kamniško–Savinjskih Alp se lesketa v svojem sneženem pokrivalu. Na dosegu roke so Polhograjski hribi; Tošč, Osolnik, Polhograjska gora.

Od sv. Ožbolta sestopimo po travniku do kmetije Janšč, nato sledi kolovozna pot skoraj po ravnem. Na koncu njiv nas markacija usmeri desno, kjer začnemo sestop skozi gozd. Nekaj časa sestopamo po grapi, nato po širši poti in pozorni bodimo na nov lesen smerokaz, ki nas usmeri k sv. Andreju. Ja, narejen je obvoz, da ne hodimo mimo hiš. V tem delu ni markacij, le poti sledimo in nižje se združimo z markirano potjo. Kmalu smo pri sv. Andreju. Cerkev svetega Andreja je poznogotska božjepotna podružnica, ki se omenja leta 1501. Sredi 20. stoletja so bile odkrite freske v prezbiteriju, ki datirajo v 17. stoletje. Najbolj znani freski sta Petrov ribolov in Kristusovo bičanje. Od Andreja sestopimo proti Puštalu, najprej po širokem kolovozu, ki skorajda ne izgublja na višini, nato pa sledi precej strm sestop skozi gozd, ki nas pripelje do Puštala.

Z nekaj logistike bomo izvedli čudovito turo z lepimi razgledi na visokogorje.

Nadmorska višina: max. 1021 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: ena zvezdica