Sv. Ožbolt, od koder nas čaka sestop mimo Andreja do Puštala.

Z ene strani na drugo

Polhograjska Grmada (898 m) - Tošč (1021 m) - Sv. Ožbolt (859 m) - Sv. Andrej (616 m) - Polhograjce precej dobro poznamo, a še vedno je precej poti, ki jih še nismo prehodili. Z nekaj začetne logistike bomo tudi danes naredili lepo turo.

Polhograjsko hribovje predstavlja verigo alpskega predgorja, ki meji na Škofjeloško hribovje na severu in na Ljubljansko kotlino oz. Ljubljansko barje na jugu. Območje, ki zavzema zaselek Topol, je verjetno najbolj obiskana in priljubljena izletniška točka v Polhograjskem hribovju, ki je med ljudmi dobila ime Katarina, po cerkvici nad vasjo. S Katarine se bomo danes odpravili proti Puštalu v Škofji Loki, preko Polhograjske Grmade, Tošča, od koder bomo mimo cerkvice sv. Jedrt sestopili v vas Selo in se povzpeli do Sv. Ožbolta, od tam pa mimo sv. Andreja do Škofje Loke. Ja, da bo dobra logistika, potrebujemo dva avtomobila, ali pa, da nas nekdo pelje in pride iskat.

Zapeljemo se v vas Sora, kjer se odcepi cesta proti Katarini. Čaka nas približno osem kilometrov na začetku zložnega, proti koncu pa strmega vzpona. Avto na gozdnem parkirišču, tik preden se cesta začne spuščati navzdol, parkiramo. Po blagem vzponu po gozdni makadamski cesti, ki vodi proti vasi Belo, nas markacije popeljejo desno na gozdni kolovoz. Skozi gozd nas pot vodi po poraščenem pobočju Goljeka, po krajšem vzponu pa smo na odprtem slemenu. Rahli vzponi in spusti nas pripeljejo pred strmo piramido zadnjega vzpona na Grmado. Čaka nas približno 10 minut strmega vzpona do Polhograjske Grmade. Z vrha Grmade sestopimo proti severu do Gont, kjer je turistična kmetija. Sestop terja nekaj previdnosti na samem vrhu. Nad kmetijo se začne vzpon proti Tošču. Na začetku strm vzpon nas v zmernem naklonu pripelje do vrha Malega Tošča, s katerega sestopimo na sedlo. Od tod nas čaka še strmina do vrha Tošča, ki je najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Na vrhu je na drevesu skrinjica z vpisno knjižico in žigom.

Z vrha nadaljujemo kar naravnost navzdol, v smeri cerkvice sv. Jedrt. Takoj z vrha Tošča sledi zmerno strm sestop, potem pa hodimo po gozdnem slemenu, kjer se nam na desni strani odkriva greben, ki ga bomo prehodili pri sestopu proti Škofji Loki. Ko dosežemo precej velik travnik, smo nad cerkvico sv. Jedrt, ki jo tudi vidimo pod seboj. Sestopimo čez senožet do cerkve, pod katero je cesta. Sledi nekaj hoje po asfaltirani cesti. Na prvem razpotju poti sledimo kar naravnost v smeri vasi Selo. V vasi Selo zavijemo desno, na širšo kolovozno pot, proti cerkvi sv. Ožbolta. Tik pred odcepom je na hiši skrinjica z žigom Polhograjske planinske poti. Nadaljujemo po kolovozu, ki se najprej zmerno vzpenja, potem zavije desno in se začne strmeje vzpenjati. Ponovno dosežemo asfaltirano cesto, gremo mimo parih hiš, nato pa se spustimo na drugo stran, kjer se nam pokaže cerkev sv. Ožbolta. Sestopimo po cesti in se nato preko travne senožeti povzpnemo do cerkve. Cerkev svetega Ožbolta je gotska, ki je bila kasneje barokizirana. Notranjost krasijo dela Pavla Šubica iz leta 1835 in freske Jerneja iz Loke, ki datirajo v leto 1534. Pogled proti severu se ustavi najprej na Lubniku, Starem vrhu, Blegošu, Ratitovcu, v ozadju se vidijo Julijske Alpe in Karavanke. Veriga Kamniško–Savinjskih Alp se lesketa v svojem sneženem pokrivalu. Na dosegu roke so Polhograjski hribi; Tošč, Osolnik, Polhograjska gora.

Od sv. Ožbolta sestopimo po travniku do kmetije Janšč, nato sledi kolovozna pot skoraj po ravnem. Na koncu njiv nas markacija usmeri desno, kjer začnemo sestop skozi gozd. Nekaj časa sestopamo po grapi, nato po širši poti in pozorni bodimo na nov lesen smerokaz, ki nas usmeri k sv. Andreju. Ja, narejen je obvoz, da ne hodimo mimo hiš. V tem delu ni markacij, le poti sledimo in nižje se združimo z markirano potjo. Kmalu smo pri sv. Andreju. Cerkev svetega Andreja je poznogotska božjepotna podružnica, ki se omenja leta 1501. Sredi 20. stoletja so bile odkrite freske v prezbiteriju, ki datirajo v 17. stoletje. Najbolj znani freski sta Petrov ribolov in Kristusovo bičanje. Od Andreja sestopimo proti Puštalu, najprej po širokem kolovozu, ki skorajda ne izgublja na višini, nato pa sledi precej strm sestop skozi gozd, ki nas pripelje do Puštala.

Z nekaj logistike bomo izvedli čudovito turo z lepimi razgledi na visokogorje.

Nadmorska višina: max. 1021 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: ena zvezdica

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / nedelja, 1. avgust 2010 / 07:00

Tisoči romali na Višarje

Tradicionalnega nedeljskega romanja treh Slovenij na Višarje se je udeležilo blizu tri tisoč ljudi iz Slovenije, Avstrije in Italije, pa tudi iz drugih držav, v katerih živijo Slovenci.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / torek, 14. maj 2024 / 17:16

Slepi in slabovidni v Vandotovi Kranjski Gori

Kranjska Gora – Člani študijskega krožka Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj so obiskali Kranjsko Goro in tako sklenili letošnjo obravnavo književnika Josipa Vandota ob letošnjih oble...

Razvedrilo / torek, 14. maj 2024 / 17:16

Na Pop TV prihaja že 17. sezona Gorskega zdravnika

Gorski zdravnik Martin Gruber se 21. maja ob 20. uri vrača na Pop TV. Tudi tokrat bo priljubljeni dr. Gruber priskočil na pomoč ljudem, ki se bodo znašli v težavah v gorskem svetu, medtem ko se bo...

Mularija / torek, 14. maj 2024 / 17:15

Okusni zaklad

Drobnjakove štruklje, za katere je Občina Gorenja vas - Poljane začela postopke za vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine oziroma na seznam jedi z geografskim poreklom, so se odločili bolje spoznat...

Rekreacija / torek, 14. maj 2024 / 17:11

Po poteh rokovnjačev

Rokovnjaška pot, I. – Rokovnjači je roman, katerega prvih enajst poglavij je napisal Josip Jurčič, dokončal pa ga je Janko Kersnik. V Novicah je leta 1855 pisalo: »Še pred desetimi leti je bilo veliko...

Šport / torek, 14. maj 2024 / 17:04

Slovenski balinarji osvojili pet medalj

Saint Vulbas – Slovenski balinarke in balinarji so se s svetovnega prvenstva za člane in mešane discipline v francoskem Saint Vulbasu vrnili z dvema srebrnima in tremi bronastimi medaljami. Srebro...