Bo na gorenjskih njivah spet več soje?

"Soja je ekonomsko zanimiva poljščina, saj ob pridelku 3,5 do 4 tone na hektar daje od 1.400 do 1.600 evrov dohodka na hektar," ugotavlja Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, ki ocenjuje, da se bo pridelovanje soje v prihodnje povečalo tudi v osrednji Sloveniji.

Je soja zahtevna za pridelovanje?

»Soja raste povsod, kjer dobro uspevata koruza in fižol, torej tudi v vsej osrednji Sloveniji vse do Radovljice. Za rast in razvoj potrebuje okoli tisoč šeststo ur s temperaturo nad šest stopinj Celzija. Za pridelovanje ni zahtevna, dobro uspeva tudi na slabših, peščenih tleh, edini problem je v tem, da ne sme biti v kolobarju z ostalimi stročnicami – z grahom ali fižolom. Ni je priporočljivo sejati za deteljo, prav tako je ni primerno vključevati v kolobar s kmetijskimi kulturami, za varstvo katerih se uporabljajo talni herbicidi.«

Ali je lahko na isti njivi več let zapored?

»S sojo je treba kolobariti, na isti njivi jo je priporočljivo pridelovati po treh, štirih letih, v kolobarju pa je lahko s koruzo, žiti, krompirjem. Če bi jo imeli dve leti zapored na isti njivi, bi se s tem povečale možnosti za pojav bolezni in škodljivcev. Problem nastane tudi, če je njiva, na kateri pridelujejo sojo, močno zaraščena s trajnimi širokolistnimi pleveli.«

Kdaj se soja seje, kdaj žanje?

»Seje se približno dva tedna za koruzo, torej od desetega maja do konca meseca, žanje pa jeseni, kar pa je odvisno od sorte. Pri vsaki sorti je dolžina rasti označena z ničlami, soja s tremi ničlami ima kratko rastno dobo in se v osrednji Sloveniji žanje v drugi polovici oktobra, pri tem pa je pomembno, da je vlažnost zrnja od 17- do 20-odstotna. Če je zrnje zelo suho, se pri žetvi s kombajnom izlušči iz stroka in so velike izgube.«

Je občutljiva na jesensko slano?

»Nekatere sorte so občutljive, zato so za naše razmere primernejše tiste z dvema ali trema ničlama, torej s krajšo rastno dobo. Krajša rastna doba pomeni tudi manj pridelka. V osrednji Sloveniji se giblje od 3,5 do 4 tone, ob odkupni ceni približno štiristo evrov na tono to pomeni od 1.400 do 1.600 evrov dohodka na hektar. Odkup je tudi v Sloveniji, cena pa vezana na ceno v sosednji Avstriji.«

Soja je uporabna tako v živinoreji kot v prehrani prebivalstva ...

»Soja je eden glavnih virov rastlinskih beljakovin. Tovrstne beljakovine, zlasti sojine tropine in moko za sestavo močnih krmil, že vrsto leto kupujemo na svetovnem trgu. V živinoreji je uporabna za prehrano krav molznic, bikov in perutnine. Na nekaterih kmetijah v Sloveniji jo že pridelujejo za lastne potrebe. Kot mi je poznano, kmet iz Komende suho zrnje sam toplotno obdela in ga uporablja za krmljenje krav molznic. Uporabna je tudi v prehrani ljudi – iz sojinega semena pridobivajo moko, sojino mleko uporabljajo za mlečne izdelke. Živila iz soje uživajo predvsem vegetarijanci in ljudje, ki se morajo zaradi bolezni držati diete. Zanimiva bi bila tudi za prodajo na tržnicah. Večkrat me kdo vpraša, kje bi jo lahko kupil, pa mu ne vem odgovoriti.«

V Sloveniji so sojo v preteklosti že pridelovali ...

»V kmetijskih kombinatih so jo še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pridelovali za potrebe živinoreje. Nekateri so jo prenehali pridelovati tudi zato, ker niso dovolj dobro obvladali tehnologije in so krave dobile drisko. Nekdaj so jo imeli tudi na kmetijah, eden od kmetov iz Grosupljega mi je pripovedoval, kako jo je prideloval že njegov stari oče. Takrat so jo pridelovali kot dodatek namesto krmil, ki jih tedaj še ni bilo.«

Koliko se je v Sloveniji prideluje zadnja leta?

»Za natančne podatke ne vem, po moji oceni je je od tristo petdeset do štiristo hektarjev, od tega je je v osrednji Sloveniji okrog deset hektarjev.«

Napovedujete, da je bo v prihodnje več. Zakaj?

»Pridelovanje soje je za živinorejske kmetije zanimivo zato, ker si s tem lahko zmanjšajo stroške reje in si še dodatno popestrijo setveni kolobar; poljedelske kmetije pa s sojo pridobijo dodatni pridelek za prodajo. Soja je trenutno ekonomsko zelo zanimiva poljščina, kmetje pravijo, da je prihodek približno enak kot pri koruzi za zrnje, pridelovalni stroški pa so manjši.«

Bo soje torej že letos posejane več kot pretekla leta?

»Na območju od Ljubljane do Kranja naj bi je bilo letos okrog trideset hektarjev. V podjetju KŽK, ki sicer teritorialno spada pod območje kranjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, so napovedali, da jo bodo pridelovali na površini od dvanajst do petnajst hektarjev, na novo so se za pridelovanje odločili tudi nekateri kmetje.«

Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana je v soboto na sejmu v Komendi pripravil delavnico o soji. Kakšen je bil odziv?

»Delavnice se je udeležilo okoli dvajset kmetov, eden med njimi je že začel razmišljati, da bi iz soje stiskal tudi olje, ki je sicer stranski produkt pri pridelovanju. Zdi se mi, da bo v nekaj letih pridelovanje soje v osrednji Sloveniji precej poraslo. Za to se bodo verjetno odločale predvsem kmetije, ki nimajo živine.«

Veliko soje v svetu je gensko spremenjene, to pušča tudi dvome med potrošniki ...

»V Sloveniji ne pridelujemo gensko spremenjene soje, zdaj že nekdanji minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je pred nedavnim podpisal deklaracijo, s katero so se Avstrija, Nemčija, Italija, Švica, Hrvaška, Srbija, Republika srbska in Slovenija zavezale za pridelovanje soje brez gensko spremenjenih organizmov. To naj bi bila nekakšna protiutež odvisnosti od uvoza soje z južne poloble, kjer je večinoma vsa pridelana z gensko spremenjenimi organizmi.«

Z odkupom soje za zdaj ni težav?

»Podjetja, ki prodajajo semena, praviloma pridelek potem tudi odkupujejo. To kaže na to, da je v Evropi veliko povpraševanje po soji.«

Je mogoče napovedati cenovni trend?

»Menim, da se bo cena še zviševala, saj so stroški prevoza iz prekomorskih držav veliki. Običajno pa je tako: več je pridelovalcev, nižja je cena.«

Je soja primerna tako za intenzivno kot ekološko pridelovanje?

»Soja je še posebej primerna za ekološko pridelovanje, saj za sabo pušča z dušikom bogata in rahla, prezračena tla. Zdaj jo pridelujejo predvsem intenzivni živinorejci in čisti poljedelci, ekološki kmetje pa je za zdaj še nimajo kaj dosti v ponudbi. Živinorejci jo uporabljajo za prehrano živine, poljedelci pa jo pridelujejo za prodajo.«

Kmetijska politika pridelovanja soje posebej ne podpira ...

»Pridelovalci soje so enako kot pridelovalci drugih poljščin upravičeni le do plačila na površino. Tako je v sedanji skupni kmetijski politike Evropske unije; kako pa bo v obdobju 2014– 2020, pa še ni natančno znano.«

Ste jedi iz soje že tudi pokusili?

»Na nedavni delavnici o pridelovanju soje smo pokusili tudi sojin namaz, ki so ga pripravili na eni gorenjskih kmetij, kjer sojo pridelujejo že vrsto let. In moram reči: bil je odličen.«