Kompostnik in topla greda na vsak vrt

Besedilo: Helena Jelovčan
Kategorija: GG Plus / / 06:00

V domači tovarni naravnega gnojila recikliramo večino čvrstih organskih, ekološko neoporečnih odpadkov. S toplimi gredami zelenjava vse leto.

Ni dobrega vrta brez kompostnega kupa. Spravimo ga v lesen, betonski ali žični okvir, dandanes pa so zaradi estetike še posebej čislani plastični kompostniki. Postavimo ga ob polsenčen rob vrta, zaščiten pred vetrom. Dno mora ostati prepustno, v stiku z zemljo in deževniki, ki bodo ob mikroorganizmih sodelovali pri predelavi organskih ostankov v najboljše naravno gnojilo.

Za uspešno delo mikroorganizmi potrebujejo dovolj hrane, torej rastlinskih in živalskih odpadkov, zrak, vodo in toploto. Kompostni kup v kompostniku je zato treba večkrat premetati, ob hudi suši ga nekoliko zalijemo.

Na dno kompostnika naložimo plast grobega materiala, kot so manjše razrezane veje ali suha slama. Na to pride približno 15 centimetrov vrtnih in hišnih odpadkov, ki jih prekrijemo s tanko plastjo vrtne zemlje. Plasti ponavljamo do vrha. V kup lahko dodajamo pripravke za pospeševanje procesa zorenja komposta. Eden od domačih možnosti je koprivni »čaj«: tri žlice posušenih zdrobljenih kopriv dvanajst ur namakamo v litru vode. V kompostni kup s kolom naredimo nekaj lukenj, v katere vlijemo aktivator.

Čim več različnih organskih odpadkov zlagamo v kompostnik, bolj kvaliteten bo kompost. Biodinamiki radi dodajajo posušene kamilice, regrat, koprive, rman, hrastovo lubje in baldrijan. Dobrodošli so tudi lesni pepel, ki je koristno kalijevo gnojilo in deluje proti škodljivcem, saje, ki grejejo tla, in drobno oglje, ki stabilizira humus.

Nikakor pa v kompostnik ne sodijo ostanki kuhane hrane, ker privabijo škodljivce, bolne rastline, lupine škropljenih limon, pomaranč, banan in cvetje iz cvetličarn, pelin, vratič, orehovo lubje, ker jih deževniki ne prenesejo, izločki psov, mačk in ljudi, cvetoči plevel. Zrel kompost je temno rjave barve, podoben gozdni prhnini in prijetno dišeč. Plitvo ga zamešamo v zemljo, če ga potresemo po gredi, ga zaščitimo z zastirko. Na vrtu so nepogrešljive tudi tople grede, s katerimi si vrtičkarji zagotovijo svežo zelenjavo prek vsega leta. Spomladi so tople grede nujne za zgodnje pridelke motovilca, špinače, redkvic, pozimi pa v njih hranimo jeseni posejano zimsko solato, motovilec in radič, črno redkev, korenje, ohrovt, zeleno, peteršilj. Zelenjava v toplih gredah, ki jih obložimo s slamo za več toplote, bolj ali manj uspešno zdrži tja do pomladi. V najmanj ugodnih mesecih leta so domači sveži vitamini in minerali posebej dragoceni, saj nam pomagajo k večji odpornosti, zdravju.

Ponudba toplih gred je pestra, lahko pa jo izdelamo tudi sami; iz opeke, lesenih desk, celo iz bal posušene slame. Prekrijemo jo z vrtno kopreno v toplejšem pomladnem vremenu, prek zime pa s steklenim ali s plastičnim okvirjem.