Hrana, okras ali oboje

Besedilo: Helena Jelovčan
Kategorija: GG Plus / sreda, 27. marec 2013 / 06:00

Na lepem okrasnem vrtu se oko spočije, vendar se zaman ozira po češnji, jabolku, malini.

Seveda se vsak lastnik sam odloča, kaj bo raslo na njegovem vrtu. Vendar je že tako, da je običajno najbolje vsakega po malo. Malo za dušo, malo za želodec. In roko na srce: katero okrasno drevo se lahko kosa z lepoto cvetoče češnje? In ali ni poletno lenarjenje v senci trte ali kivija enako prijetno kot v senci okrasne vzpenjavke? Grmovnice in sploh drevesa po navadi sadimo jeseni, oktobra ali celo novembra, ko izgubijo liste. Do zime se ukoreninijo, spomladi pa poženejo s polno močjo. Vendar jih je mogoče saditi tudi zgodaj spomladi, ko življenjski sokovi v njih še mirujejo. Če so posajeni v lonce, pa jih sploh lahko presajamo skoraj vse leto. V sadovnjaku smo drevesa in vinsko trto že obrezali, kmalu jih bomo preventivno škropili z ekološko še sprejemljivim bakrenim pripravkom. Medtem ko smo za jesensko škropljenje zamešali 75 gramov prahu v deset litrov vode, bomo za spomladansko odtehtali le 25 gramov. Prek leta bomo škropili samo še z lastnimi pripravki iz preselice ali kopriv. Sadja, ki ga bomo pojedli, res ne bomo zastrupljali. Za boljšo odpornost dreves bomo raje poskrbeli tudi tako, da bomo zemljo pod krošnjami prerahljali, opleli ter obogatili z organskim gnojilom in kompostom, po možnosti pa podnje posadili še kapucinko, ki bo privabila uši.

Sadni in okrasni del vrta zaradi dolge zime še počivata. Težko že čakamo na prve cvetove rododendronov, azalej in zgodaj cvetočih magnolij. Vse te rastline imajo rade kislo zemljo, tako kot ameriška borovnica in brusnica, ki sta se v naših vrtovih že povsem udomačili. Nekateri »kisloljubcem« spomladi dodajajo gozdno zemljo, drugi šotno z dolgodelujočim gnojilom, mi pa bomo pognojili z organim gnojilom ali, če ni v bližini voluharjev, z zrelim konjskim gnojem.

Vzgoja jagodičja v domačem vrtu bi zaslužila posebno poglavje. Tudi če vrt ni velik, se bo gotovo našel kakšen kotiček za ameriško borovnico, morda za sibirsko borovnico, ki ne potrebuje kislih tal, morda za goji jagode, na katere pa je treba paziti, da se ne razširijo po vsem vrtu, ali za aronijo, ki je vodilna po vsebnosti antioksidantov, imenovana za superživilo.

Vendar ne spreglejmo tudi preverjenih domačih sort: ribez, kosmulja, josta, malina, robida. Vse to jagodičje ima zelo veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, skratka, je izjemno zdravo, hkrati pa ne posebno zahtevno za vzgojo. Zato si ga le privoščimo: svežega, posušenega, zamrznjenega, predelanega v sokove, marmelade. Jagode obiramo, ko so povsem zrele, a pazimo, da nas ne prehitijo ptiči. Pred njimi jih zaščitimo z mrežo.