Majhne šole so elitne

Praznovanje materinskega dne so v Kokri združili s 110. obletnico tamkajšnje podružnične šole. Leta 1945 jo je obiskovalo 70 otrok, letos jih je šest.

Kokra - Na prireditvi, ki sta jo obiskala tudi preddvorski župan Miran Zadnikar in ravnateljica matične šole Preddvor Mateja Sajovec, se je ob prepletanju nastopov domačinov z učenci lepo videlo sožitje, v katerem dihata šola in kraj.

Z razstavo šolskih kronik in drugih dokumentov so prikazali zgodovino šolstva v dolini Kokre, ki je celo daljše od 110 let, saj so Kokrjane že leta 1885 poučevali duhovniki. Leta 1897 zgrajena šola se je podrla, leta 1903 so zgradili novo, ki je služila vse do leta 1996, ko so jo podrli skoraj do temeljev in na njenem mestu zgradili sedanjo. Pouk danes poteka v trojni kombinaciji od prvega do petega razreda. Učiteljici Irena Končan in Silva Markun imata na skrbi šest učencev, po dva v prvem, drugem in petem razredu. Kot pove ravnateljica Mateja Sajovec, jim demografska slika tudi za prihodnje leto ne kaže nič bolje, a šolo želijo ohraniti. Šola je srce kraja, povezuje tukajšnje ljudi, dodaja tudi Mija Kuhar, ki je tu učila šest let, sedaj pa poučuje v podružnični šoli na Jezerskem. Petošolca Beno in Zala sta opravila intervjuja z učencema, ki sta obiskovala šolo v Kokri pred drugo svetovno vojno in tik po njej. Leta 1930 rojeni Jože Rezman se spominja, da je v njegovih letih hodilo v šolo po dvajset otrok. Lahko se je učil in je imel v tem pogledu šolo rad, je povedal tudi za Gorenjski glas, ni mu pa bilo všeč, da je pogosto pela šiba. To je vihtela učiteljica, župnik, ki jih je poučeval verouk, pa težak meter, s katerim jim je vbijal poslušnost. Benov ata pa se je spomnil, da je bilo leta 1945 v šoli v Kokri 70 otrok. Nekdanja učiteljica Anica Jenko, ki je v Kokri poučevala 36 let, se svojega prvega in edinega delovnega mesta spominja z velikim veseljem. Prvega dne so jo učenci pričakali s šopkom travniškega cvetja. Pozimi pa mnogim učencem ni bilo lahko: v šolo so hodili z oddaljenih kmetij tudi po uro daleč. Učiteljica se spominja, da so Suhadolnikove deklice večkrat v šoli kar prespale. Na krušni peči, ki jo je bilo treba zakuriti že ob štirih zjutraj, so sušili premočena oblačila in obutev, ki so se posušila ravno do konca pouka. Majhne šole so po njenih besedah elitne, na učnem in vzgojnem področju otrokom veliko dajo, zato bi bilo škoda, ko bi jih šolske oblasti ukinile. »Kar je za Ljubljano Cankarjev dom, je za Kokro šola,« je prepričana Anica Jenko, z njo pa to prepričanje delijo tudi drugi. Tako tudi nekdanja učenca Anka Bolka in Primož Bergant, ki sta strnila svoje spomine na šolo, Primož pa je prebral tudi pismo svojega prastrica, leta 1918 rojenega Andreja Virnika, ki je verjetno najstarejši še živeči učenec šole v Kokri. Župan občine Preddvor Miran Zadnikar pa ima šolo v Kokri najbolj v spominu iz leta 1996, ko so jo podrli in leto pozneje odprli novo. Kokrjanom pa je ob obletnici šole postregel z dobro novico: občina kandidira za državni in švicarski denar za energetsko obnovo njihove šole, kar je za njen obstoj verjetno dober obet.