Zelišča tudi za zdravje vrta

Jedem izboljšujejo okus in aromo, dragocena so v domači lekarni. Enako blagodejno vplivajo tudi na vrtna tla in svoje sosede.

Zelišča, ki jih vzgajamo na domačem vrtu, balkonu, terasi, okenski polici, imajo to prednost, da so vedno pri roki za pripravo jedi, zdravilnih čajev, tinktur, sirupov. Njihova druga naloga je, da zdravijo vrt, varujejo rastline pred škodljivci in boleznimi, izboljšujejo njihov okus in aromo.

Šetraj se zaseje sam, ko ga enkrat imamo. Semen ne prekrivamo z zemljo, le rahlo jih vtisnemo vanjo. Na vrtu sodi k fižolu, v kuhinji k težje prebavljivim jedem, kot so fižol, kuhano sladko zelje, krompirjeva juha, krompirjev golaž.

Bazilika, ljubiteljica toplote, se na vrtu poda k paradižniku in kumaram. V kuhinji je močna začimba, ena redkih, ki se je ne da lepo posušiti. Dodajamo jo predvsem jedem iz paradižnika, testeninam, solatam, picam, govejemu mesu.

Boraga ali boreč izboljšuje kakovost vrtnih tal, sejemo jo poleg kolerabe oziroma kapusnic. Zraste v krepko rastlino s čudovitimi modrimi cvetovi, ki jih obožujejo čebele. Mlade listke uporabljamo v solati.

Koper s kobulastimi cvetovi na visokih steblih je na vrtu najboljša družba korenju, kumaram, zelju, rdeči pesi, solati, čebuli. Kumarične solate in vloženih kumaric ni brez kopra.

Žajbelj je trajnica, sadimo ga poleg rožmarina, zelja, korenja, graha, fižola, koromača, učinkovit je proti ušem, gosenicam in polžem.

Kapucinko sejemo dva centimetra globoko k rastlinam, ki jih želimo zavarovati pred ušmi, tudi pod drevje. Kapucinka v solati je zelo okusna in zdrava jed.

Kumina je dveletnica, ki ima rada dobro pognojena tla. Kali na svetlobi. Sejemo jo h krompirju, k zelju, rdeči pesi. V kuhinji jo previdno dodajamo svinjskemu mesu, zelju, rdeči pesi, ohrovtu.

Timijan sadimo poleg zelja. Učinkovit je v boju z bakterijami in virusi. Previdno ga dodajamo vsem vrstam mesa, mesnim obaram, omakam, gobam, z limono se poda tudi v poletne koktejle.

Rožmarin zmerno dodajamo pečenemu piščancu, jedem iz paradižnika, gob, jajčevcev in bučk, celo poletnim sadnim solatam in čajnim mešanicam za jutranje prebujanje. Lahko ga uporabimo skupaj s timijanom ali žajbljem.

Majaron je dober sosed čebuli in paradižniku. V kuhinji je najboljši v mesnih jedeh. Lahko ga mešamo z drugimi začimbami, le z origanom ne.

Hren sadimo med krompir ali k paradižniku. Iz listov naredimo škropivo proti plesnim in gnilobam. Naribana korenika sodi k »težki« hrani, zlasti prekajenemu mesu.

Ognjič naj bi rasel vsepovsod po vrtu. Odganja uši, menda pa tudi polže in koloradske hrošče. Uporabljamo ga za čaje ali naravna mazila.

Krebuljico po šestih tednih že pobiramo. Sejemo jo poleg solate, saj preganja uši, polže in mravlje.

Pelin v čaju naj bi odvračal kapusovega belina in sovke, menda ga sovražijo tudi uši, čebulna muha, jabolčni zavijač, koloradski hrošč, preprečeval naj bi tudi ribezovo rjo.

Biodinamičarka Zdenka Frelih iz Žabnice je na nedavnem srečanju postregla s seznamom škodljivcev in bolezni, proti katerim delujejo posamezna zelišča pa tudi nekateri drugi ukrepi vrtičkarjev. Kapusov belin: meta, žajbelj, paradižnik, timijan; pršice (rdeči pajek): kopriva, rabarbara, vratič, pelin, česen, miši; voluhar: česen, cesarski tulipan, bezeg pa tudi vabe in vkopana vedra z vodo; rja, peronospora: česen, bazilika, drobnjak; korenjeva muha: zastirka s pelinom, sivko, čaj čebule; glivične bolezni: preslica, česen, čebula, praprot; pepelasta plesen (fižol): česen, rman pa tudi soda bikarbona; krompirjeva plesen: žajbelj, kamilica, čebula pa tudi mleko z vodo; bolezni čebulnic: pred sajenjem gomolje namočimo v žajblju ali kamilicah, strune: facelija, krompirjeva vaba; krt: pri rastoči luni odstranimo vrhove krtin in odkrijemo luknje; polži: ognjič, kapucinka, pri pojemajoči luni nasujemo zdrobljene jajčne lupine.