![](/images/20130325/303259996-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Bo letos čebelja paša boljša kot lani?
Za čebeljo pašo je pomembno, da v pozni pomladi ni pozebe in da poletje ni preveč suho in vroče.
Kranj – Medenje medonosnih rastlin lani čebelarjem ni bilo naklonjeno, letina je bila zato skromna in podpovprečna. Za to je bila kriva predvsem aprilska pozeba, ki je uničila cvetlično pašo, še zlasti akacijo, in ki je pripomogla k temu, da tudi gozd večinoma ni medil. Poleti je precejšen del države prizadela suša, posledice so se kazale v zelo slabih razmerah za pašo čebel in v pomanjkanju cvetnega prahu.
In kakšni so obeti za letos? Kot ugotavlja Jure Justinek, vodja opazovalno napovedovalne službe medenja v Čebelarski zvezi Slovenije, se v Sloveniji pašna sezona običajno začne, ko zacvetijo gospodarsko pomembne medovite rastline. Tako v sredini aprila zlasti v Pomurju in na jugu države cveti in medi oljna ogrščica. Letos opažajo, da je ogrščice v Pomurju precej posejane, vendar je voda ob taljenju snega marsikje poplavila njive in je naredila takšno škodo, da jih bo najverjetneje treba preorati. Medenje regrata, divje češnje, sadnega drevja in na travniku pričakujejo ob koncu marca in v začetku aprila, vendar le, če ne bo pozebe. Ker je lanska suša nekoliko prizadela akacijeva drevesa, si letos obetajo povprečno akacijevo pašo, ob ugodnih vremenskih razmerah pa dobro gozdno pašo. Letos pričakujejo cvetenje belega in gorskega in javorja, ki postaja gospodarsko zelo pomembna medonosna rastlina. Ker so se povzročitelji medenja na smreki od lani ohranili, si čebelarji ob ugodnem vremenu nadejajo tudi smrekovo pašo, ki pa bo boljša v višjih legah, to je od 700 metrov nadmorske višine pa vse do zgornje drevesne meje, kamor pa je čebele treba večinoma pripeljati. »Pozno pomladi lahko pričakujemo zmerno oz. dobro lipovo in kostanjevo pašo, ki sta od vse paše najbolj zanesljivi, saj ju lahko uniči le deževno vreme v času cvetenja,« pravi Jure Justinek in dodaja, da drevesa, ki jih je napadla kostanjeva šiškarica, slabše medijo. Šiškarica se je najprej pojavila na Primorskem, lani pa se je razširila tudi na območje osrednje in južne Slovenije. Znaki medenja jelke ali hoje se pojavijo že kakšno leto prej, letos bi po napovedih opazovalno napovedovalne službe medenja lahko medila v Kočevskem rogu, na širšem ribniškem območju in v notranjskih gozdovih.