Minljivi svet ledenih umetnin

Oblikovanje ledenih skulptur je Miru Rismondu iz Valburge sprva pomenilo zanimiv konjiček, zdaj pa ta dejavnost že presega okvire zgolj popoldanske obrti. Za "motorko" zato poprime tudi njegova žena Helena.

Z oblikovanjem ledu se je Miro Rismondo začel ukvarjati pred dobrim desetletjem, in sicer je bilo to najprej v povezavi z njegovim osnovnim poklicem in ljubeznijo, kuhanjem. »Najprej sem poskusil oblikovati maslene skulpture, potem pa sem se udeležil tečaja oblikovanja ledenih skulptur pri Andreju Goljatu. Ko sem poskusil, me je popolnoma prevzelo,« je pojasnil Rismondo in dodal, da je najbolj fascinantno pri tem, da gre v bistvu za skulpturo iz vode. Že sam material je torej po njegovem vreden občudovanja, same skulpture pa ob pravilni osvetlitvi prav oživijo in tako dogodku s svojo eleganco dajo poseben čar. »Ledene skulpture sodijo med najbolj ekstravagantne umetnosti. Brezkompromisna lepota, dobesedno izklesana iz vode,« so ledeno umetnost opisali na spletni strani podjetja Rismondo.

Oblikovanje ledenih skulptur, pravi Rismondo, je prav posebne vrste umetnost še iz enega razloga. Skulpturo, za katero včasih porabi tudi več dni, oblikuje ob zavedanju, da se bo v nekaj urah stopila. Marsikomu se to zdi norost, a sam zdaj to sprejema kot del kiparjenja v ledu. »Dejansko so to skulpture, ki 'živijo' ves večer – se topijo, spreminjajo obliko … to je navdušujoče,« poudari Rismondo in pri tem potegne vzporednice z antičnimi umetninami, kakor jih imamo priložnost opazovati danes, ko jih je skozi več stoletij »obglodal« čas. Pri ledenih skulpturah, pravi Rismondo, pa se ves ta proces odvije v osmih urah. Toliko časa so namreč skulpture obstojne na sobni temperaturi, ko jih postavijo za posamezne dogodke, kot so recimo poroke, slavja in razne prireditve. »Ponavadi pa tudi ti dogodki ne trajajo dlje.« Skulpture, ki jih pozimi postavijo na prostem, pa lahko zdržijo tudi več tednov. Letos je v okviru Ledene pravljice na Bledu s svojimi skulpturami popestril tamkajšnji zimski turistični utrip. V eskimski vasi na Krvavcu pa je v zimski sezoni 2010/11 opremil »romantično« sobo, ki si jo je zamislil kot kozarec penine, v katerem so ujeti ledeni mehurčki.

Izdelovanje ledenih skulptur se začne z izdelavo ledenih blokov. »Začelo se je tako, da sem vodo zmrzoval v navadnem kuhinjskem loncu v zamrzovalni skrinji,« je pojasnil Rismondo in nadaljeval, da je že kmalu izdelal tudi prvi kalup za v skrinjo, a je trajalo kar tri do štiri tedne, da je dobil ledeni blok. Zato si je začel ogledovati stroje za izdelavo ledu, a je ugotovil, da so zelo dragi. Zato se je kar sam lotil načrtovanja takega stroja, pri izdelavi so mu na pomoč priskočili sorodniki, nato pa ga je sam še sestavil. S pomočjo strojev zdaj izdela dvanajst kristalno čistih blokov ledu na teden, od katerih vsak tehta 125 kilogramov. Ledene bloke izdeluje s simuliranjem nastajanja ledu na rekah, kjer voda med zamrzovanjem ves čas teče in tako s seboj odnaša vse trde delce. Ledeni bloki, izdelani na ta način, so kristalno čisti, led je bolj gladek, se lažje oblikuje, je bolj čvrst in se počasneje topi. Na leto tako proizvedejo do 79 ton ledenih blokov. Shranjuje jih v posebni komori, v kateri je prostora za trideset blokov. »Letos sem imel toliko povpraševanja, da sem moral še dodatno najeti hladilnico za shranjevanje,« je pojasnil Rismondo. Bistveno je, je še dejal, da jih shranjuje na temperaturi pod ničlo, in če stojijo več kot dva meseca, morajo biti zaviti v folijo, da se ne izsušijo. V stroje za izdelavo ledu, je še poudaril, natoči čisto vodo, brez katerihkoli dodatkov, uporablja le filtre za odstranjevanje vodnega kamna, saj bi se to poznalo v ledu, ki ne bi bil več tako čist.

Vse skulpture izdela ročno in so torej unikati, namenjeni za posebne priložnosti, promocije in zabave, zato pri oblikovanju upošteva tudi želje naročnika. Tako je recimo za kupca na Hrvaškem izdelal ledeno šatuljo, v katero je spravil zaročni prstan za svoje dekle. Še mnogo drugih ledenih skulptur nima zgolj umetniške, ampak tudi uporabno vrednost. Za različne dogodke tako oblikuje ledene točilne pulte, pa sklede za shranjevanje sadja ter vaze različnih velikosti in oblik. Pod njegovimi rokami se led spremeni v unikatno skulpturo s pomočjo električne verižne žage, rezkarja, dleta, ročne žage, kotnih brusilcev in obličev. S svojimi skulpturami se pojavlja na dogodkih po vsej Sloveniji in tudi v tujini. »Najbolj uživam pri oblikovanju živali. Predvsem konj je zelo zahtevna skulptura, če želiš ujeti vse proporce,« je pojasnil Rismondo. Zelo ponosen je tudi na svojo skulpturo Bude, saj kot pravi, doslej še ni odkril, da bi kdo izdelal bolj dovršeno. Največja skulptura, ki so jo izdelali doslej, je pojasnil, pa je bil Zid objokovanja, projekt umetnika Janeza Janše iz zavoda Maska v okviru Evropske prestolnice kulture. Črn in rdeč zid so sestavili iz 72 blokov ledu, ki so skupaj tehtali devet ton. Stala sta na nekoliko nagnjenem terenu, da se je taleča voda stekala v vodnjak v obliki zemljevida Slovenije. »Glede na to, da smo ljudje postali že povsem neobčutljivi, zid joče namesto nas,« je razložil Rismondo. S svojimi skulpturami pa je že dvakrat sodeloval tudi na festivalu na Finskem, kjer je letos z ledenim planktonom, saj je bila tema Življenje v Baltiškem morju, osvojil četrto mesto.