Papež Frančišek in drugo

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 24. marec 2013 / 06:00

Na svetovni sceni je v zadnjem tednu zagotovo najvidnejša in najbolj navdihujoča pojava novi papež v Rimu. Svojo "oblast" jemlje kot služenje Cerkvi, ki je Božje ljudstvo. Ljudstvo tega sveta pa mora prestajati veliko hudega, od revščine do nasilja.

Oblast pomeni služenje
Da imamo novega papeža, seveda ni več novica. Pač pa papež sam s svojimi izjavami in obnašanjem vsak dan poskrbi za obilo novic. Tu se omejimo samo na tisto od njegovih posebnosti, ki je za zdaj najbolj očitna: na njegovo dovzetnost za revne in za socialna vprašanja. Bolj opazno je sicer njegovo neformalno obnašanje, s katerim povzroča velike težave varuhom vatikanskih protokolov. To sproščeno držo je prinesel iz svoje domovine, kjer so pač »južnjaki« in manj zapeti od nas na severu. Kakor je tudi latinskoameriška Cerkev že dolgo bolj dovzetna za socialna vprašanja. Spomnimo se samo na nekoč zelo obetavno teologijo osvoboditve, ki pa so jo v Vatikanu prepoznali za nevarno in jo ukazali zatreti. Novi papež ni bil njen pristaš. Takšna sta bila dva njegova jezuitska sobrata, ki so ju v letih vojaške diktature zaprli, ju dolgo mučili in naposled komaj še živa odvrgli ob neki cesti. Očetu Jorgeju, ki je bil takrat predstojnik argentinskih jezuitov, nekateri očitajo, da se ni dovolj zavzel za njuno rešitev, sam to zanika. Kakorkoli že, v Latinski Ameriki ne velja srednjeevropska enačba, da je dober katolik lahko samo tisti, ki je po politični drži desničar. Tam so verni tako rekoč vsi, tudi mnogi komunisti. Nad krsto socialista Huga Chaveza je bil velik križ, pokopal ga je duhovnik. Križ tu ni nujno v nasprotju s srpom in kladivom.

Papež Frančišek je kritičen tako do levih kot do desnih skrajnosti. Tako do komunističnih poskusov, da bi družbene razmere spreminjali na silo, kot do postopkov liberalnega kapitalizma, ki je v Latinski Ameriki še posebej brutalen, ko mu gre le za dobiček in se ne ozira na delavce in na reveže. Odnosi med oblastjo v Buenos Airesu in nadškofom tega mesta so bili pogosto napeti. Odnos novega papeža do oblasti je lepo povzel papežev argentinski rojak Pedro Opeka (na rtvslo.si): »Vsaka, prav vsaka oblast mora delati v dobro človeka, v dobro vseh državljanov. Ni pomembno, ali oblast v državi ali oblast v Cerkvi, oblast pomeni služenje. Nekateri to pozabljajo in potem zlorabljajo to oblast, izkoriščajo poslanstvo, da obogatijo oni, njihova družina in prijatelji. Takim ljudem je treba povedati resnico. Prejšnji papež Benedikt XVI. je naredil preroški korak – prekinil je Petrovo delo in sklenil, naj prevzame nekdo drug, mlajši, sposobnejši. To je dokaz vsem na oblasti, da ima prav vsaka oblast svoje meje in prav nihče ne more biti večno na oblasti. To je predvsem zgled za diktatorje v Afriki, Latinski Ameriki in še kje po svetu.« Tudi za slovensko oblast?

330 milijonov splavov!
Novi papež je torej že pokazal velik čut za revne. Sicer pa je tudi on zelo konservativen v znanih spornih vprašanjih. Pravijo, da je pripravljen popustiti samo pri uporabi kontracepcije v primerih, ko se z njo omeji širjenje spolnih bolezni. Kategorično pa odklanja splav. A kaj, ko ta prepoved velja le za katoliški del svetovne populacije, ki šteje okrog 1,2 milijarde, pa še ta je ne spoštuje v celoti. Na svetu so države, na katere nima papež nobenega vpliva. Taka je Kitajska, ki je zadnjih 40 let splav celo sistematično spodbujala. V letih od 1971 do 2010 je bilo po podatkih na spletni strani kitajskega ministrstva za zdravje opravljenih 328,9 milijona splavov. Do zdaj gotovo že več kot 330 milijonov! Zakaj? Zato, ker je hotela država omejiti rast prebivalstva in tako domnevno omogočiti še večji gospodarski napredek. Družinam v mestih so dopustili le enega otroka, družine na podeželju pa so smele imeti še drugega, če je bil prvi deklica. Tisti, ki pravila niso spoštovali, so morali plačati kazen. Kitajska ima kljub temu že 1,35 milijarde prebivalcev, ta silna množica pa se je zaradi omejevanja rojstev strukturno močno postarala.

Posilstvo kot folklora
Gotovo se še spominjate 23-letne indijske študentke, ki jo je lani decembra cela skupina moških posilila na avtobusu in je pozneje od poškodb umrla. Šofer avtobusa, ki jo je hotel, ko so jo po posiljevanju vrgli z avtobusa, še povoziti, se je zadnjič v zaporu obesil, drugi na kazen še čakajo. Minuli petek zvečer je podobna, a k sreči ne tako huda usoda doletela švicarski par. Mož in žena sta kolesarila po indijski državi Madhja Pradeš in si hotela zvečer postaviti šotor, da bi v njem prenočila. Tedaj ju je napadlo osem moških, njo (39-letno) so posilili, njega pretepli in oba še oropali. Zdi se, da je v Indiji takšno skupinsko posiljevanje nekakšna folklora, vlada pa kljub protestom ne ukrene nič posebnega, da bi ukinila ta stari moški privilegij.