Cepiva so varna

Proti katerim boleznim cepiti psa, kako ga ustrezno zaščititi pred klopi, kakšno hrano ponuditi psu ... svetujeta Tjaša Kosmač, dr. vet. med., in Alenka Kožlakar, dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante Trata.

Katera cepljenja so obvezna, katera priporočljiva?

»Pri psih v Sloveniji je po zakonu obvezno edino cepljenje proti steklini. Pse cepimo pri treh mesecih starosti in nato v letnih intervalih. Seveda obstajajo še druga cepljenja, kot so cepljenje proti nalezljivim kužnim boleznim (v eno cepivo so združeni pasja kuga, parvoviroza, leptospiroza, virusna obolenja jeter in dihalnih poti), boreliji in virusu herpesa. Za ta cepljenja se lastniki odločajo prostovoljno, zlasti cepljenje proti kužnim boleznim pa priporočava, ker sta tako parvoviroza kot pasja kuga za žival lahko, in v večini primerov tudi sta, smrtni. Leptospiroza pa je zoonoza, kar pomeni, da za to boleznijo lahko oboli tudi človek. Seveda je cepljena potrebno opravljati po programu, določenemu za vsako bolezen.«

So pri cepivih možni stranski učinki?

»Vsaka žival mora dobiti vsaj teden dni pred cepljenjem zdravilo za odpravo notranjih zajedavcev. To in skrben pregled pred cepljenjem omogočata, da je vsako cepljenje kar se da varno in brez stranskih učinkov. Seveda se tudi ti kdaj pojavijo, vendar le v blažjih oblikah, kot so: lokalna reakcija na mestu aplikacije (oteklina, rdečina), ter da je žival dan ali dva po cepljenju nekoliko bolj umirjena. Le redko se kot stranski učinek pojavljata povišana temperatura in preobčutljivostna reakcija. K manj stranskih učinkov veliko pripomore dejstvo, da so tudi sama cepiva veliko bolj izpopolnjena in varna, kot so bila pred leti.«

Kako psa najbolje zaščititi proti klopom?

»Najboljšo zaščito poleg rednih pregledov, ko se žival vrne s sprehoda, prestavljajo različne ampule in ovratnice, ki se lahko tudi kombinirajo. Pomembno je, da z uporabo začnemo vsaj mesec pred pričakovanim pojavom klopov, ker nobeno zaščitno sredstvo ne začne delovati takoj. Ti isti preparati odlično delujejo tudi na bolhe in jih lahko uporabljamo tudi v te namene.«

Kako prepoznamo, da psa boli uho?

»Kadar psa boli uho, to nakaže z držanjem glave postrani. Tako uho je bolj občutljivo, zato kuža lahko zacvili, ko se ga skušamo dotakniti okrog ušes. Nekateri v takih primerih lahko postanejo celo popadljivi. Če si obolelo uho lahko ogledamo, vidimo, da je koža sluhovoda rdeča, topla in otekla. Pri hudih vnetjih je lahko prisoten gnoj. Zaradi vseh vnetnih procesov spremlja obolela ušesa nemalokrat tudi neprijeten vonj.«

Zagovarjate sterilizacijo oziroma kastracijo psov?

»Ker je število zapuščenih živali v Sloveniji pereč problem, zagovarjamo tako sterilizacijo kot tudi kastracijo psov. Izjema so seveda razstavni pasemski psi, kjer pa morajo lastniki, če hočejo pridobiti vsa dovoljenja za parjenje, v to vložiti kar nekaj truda in seveda tudi denarja. Žalostno je, da mnogi še danes verjamejo, da mora psička imeti vsaj enkrat mladiče oziroma da hočejo imeti mladičke zato, ker se le-teh tako zelo želijo otroci. Vendar je žal to še vedno realnost. Oba posega je dobro opraviti nekje v 6. mesecu starosti, če se le da, preden se psička prvič goni. Čeprav sta oba posega rutinska, je zlasti sterilizacija zahtevnejši postopek od kastracije. Tudi psičke po posegu okrevajo nekoliko počasneje kot psi. S kastracijo/sterilizacijo živali se je možno izogniti tudi mnogim obolenjem.«

Se tudi pri psih v današnjem času več pojavljajo določene vrste bolezni? Kako je to lahko povezano tudi s hrano?

»V zadnjih letih se je ponudba pasje hrane zelo razmahnila. Kot pri vsaki stvari, tudi tu obstajajo dobre in slabe hrane. Na splošno drži načelo, da pasja hrana, kupljena v hipermarketih in podobnih »človeških« prodajalnah, ni najboljše kvalitete. Je pa, zaradi različnih dodatkov in soli dosti bolj okusna od hrane, kupljene v trgovinah za živali ali na veterinah. Zato jo živali obožujejo. Poleg tega je navadno znatno cenejša. Žal taka hrana velikokrat pripelje do različnih kožnih obolenj, alergij, vnetji želodčne sluznice, drisk in odpovedi ledvic. Ko človek na koncu potegne črto, ugotovi, da se tudi za najdražjo hrano porabi manj denarja kot za vsa zdravljena, ki so bila zaradi neustrezne hrane potrebna.

Kvalitetna briketirana hrana zagotavlja vse, kar pes potrebuje, in to v pravilnih razmerjih glede na starost psa. Kljub temu je zaželeno, da se občasno tako hrano dopolni z vitaminsko kuro. Tudi z doma pripravljeno hrano ni nič narobe, če je le-ta pripravljena samo za psa. To pomeni, da niso vsak dan na jedilniku samo makaroni, riž in ostanki od kosila. V doma pripravljeno hrano je potrebno v pravilnih razmerjih vnesti vitamine, minerale, olja, beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate (sem spada tudi kuhan krompir) in druge snovi, ki jih telo živali v določenem obdobju življenja potrebuje. Nekateri kuhano hrano kombinirajo z briketi, tudi to ni slabo.

Česa v pasji prehrani ne bi smelo biti, pa ne samo zaradi tega, ker bi psi postali debeli, ampak predvsem zaradi tega, ker je taka hrana zanje škodljiva: čokolada, sladkarije, čaj, kava, pivo, avokado, česen, čebula, grozdje, rozine, loj, surova jajca …, humana zdravila, ki zmanjšujejo bolečino …«

Na kaj je treba biti pozoren, če pes sobiva s človekom v stanovanju?

»Če človek in pes sobivata v stanovanju, je potrebno predvsem skrbeti za to, da pes nima notranjih in zunanjih zajedavcev in da se psa, preden se mu dovoli v stanovanje, ustrezno očisti. In predvsem, da lastnik ne prestopi tanke meje med ljubeznijo do živali in njenim počlovečenjem. Konec dneva si vsak pes zasluži biti to, kar je, in ne to, v kar bi ga mi želeli spremeniti.«